Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Planetarnih misij skoraj ni
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 64 glasov Ocenite to novico!
Falcon Heavy
Falcon Heavy bo v trenutku izstrelitve najmočnejša raketa na svetu, predvidoma bo to poleti. Namenjena bo tudi misijam na Mars. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: SpaceX
SLS
Nasa pravi, da bo SLS najzmogljivejša raketa na svetu, da bo torej prekašala tudi Saturn V. O tem se mnenja v stroki krešejo. Odgovor bo prinesla praksa; letos gre SLS skozi nekaj pomembnih testiranj, v naslednjih letih bo dejansko poletela. Foto: NASA
Saturn V
Saturn V, zgodovinsko najzmogljivejša raketa sploh. Fotografija je nastala ob zadnji izstrelitvi v 70. letih. Saturn V je od težkega Falcona silnejši za več kot dvakrat. Foto: Nasa
Luna, Žadasti zajec, Yutu
Leta 2013 je Kitajska na Luno poslala pristajalni modul in vozilce Jutu. Letos bo izvedla nadgrajeno različico misije: en modul se bo z Meseca vrnil nazaj domov, vključno z materialom, privrtanih z globine dveh metrov. Foto: Chinese Academy of Sciences prek Planetary Society
Čang'e 5
Tako naj bi izgledal Čang'e 5. Foto: CCTV, posnetek zaslona
Rover
Deset pomladi je minilo, kar je tehnološki gigant naznanil projekt Lunar XPRIZE. To je zgodnji koncept misije. Letos bomo končno videli, kaj se bo dejansko izcimilo. Foto: CNN
H-II
Japonska odnaša smeti z ISS-ja na vesoljskem plovilu H-II. Januarja je z njim hotela izvesti še sekundarno misijo, test tehnologije za odstranjevanje vesoljskih smeti, a je propadel. Foto: Nasa
Dragon, SpaceX
Letos bodo ZDA testirale dve vesoljski plovili oz. kapsuli za posadko, ki naj bi prevažali ljudi na ISS ... in pozneje še kam drugam. To sta Boeingov Starliner in SpaceX-ov Dragon v2. Na fotografiji osnovna, le tovorna različica Dragona. ZDA trenutno plačujejo Rusiji desetine milijonov dolarjev za vsakega prepeljanega astronavta, odkar so po upokojitvi vesoljskih čolničkov ostale brez lastnih kapacitet. Foto: Nasa
Evropa
Nasa letos oblikuje koncepte pristajalnika za luno Evropa. Ta je zanimiva zaradi podlednega oceana, ki bi morda lahko ponujal za življenje prijazne razmere. Foto: NASA/JPL-Caltech
Saturn
Letos bo zanimivo pri Saturnu. Sveža fotografija sonde Cassini. Foto: NASA/JPL-Caltech/SSI/Ian Regan
Cassini
Veliki finale sonde Cassini. Do zdaj je naprava potovala po sivih orbitah (levo), od aprila naprej po modrih tik ob planetu in skozi ozko odprtino med planetom in prstani. Oranžna orbita bo poslednja. Foto: NASA/JPL-Caltech
Cerera, Dawn
Tudi častitljiva misija Dawn se letos poslavlja. Na sveži fotografiji je Cerera, največji asteroid in obenem pritlikavi planet, poln vode. Foto: NASA/JPL-Caltech/UCLA/MPS/DLR/IDA
SpaceShipTwo
Vračajo se suborbitalni poleti v vesolje Bransonovega Virgin Galactica. Večletno zatišje je bilo posledica nesreče, v kateri je umrl pilot. Foto: EPA
Eksoplaneti, tranzitna metoda
Iskanje eksoplanetov s tranzitno metodo. Letos naj bi se metuzalemu Keplerju pridružil Esin vesoljski teleskop CHEOPS in iskal Zemljo 2.0. A datum izstrelitve za letos ni zanesljivo potrjen. Foto: CNES
Sentinel-2B
Esa bo letošnje leto precej posvetila projektom za opazovanje domačega planeta. Na fotografiji satelit Sentinel-2B, ki bo predvidoma izstreljen spomladi. Foto: ESA

Dodaj v

Najzanimivejše vesoljske misije letos: v nebo najmočnejša raketa na svetu, Kitajci kar na Luno in nazaj

2017 kot vzletna steza za 2018
11. februar 2017 ob 15:07
Ljubljana - MMC RTV SLO

Kaj se bo letos zanimivega dogajalo v vesolju? Nabor najvidnejših misij smo za vas pripravili na MMC-ju. Na prvem mestu je zagotovo Mesec, saj bo letos prejel pravi dež pristajalnikov. Eden izmed njih - kitajski - se bo tudi vrnil na Zemljo, prvič po letu 1976.

Prihajajoče leto bo z vesoljskimi novicami približno tako bogato kot preteklo. Ne ravno prelomno torej. V njem (predvidoma) ne bo tako zgodovinskih dogodkov, kot je bil obisk Plutona 2015, ali pa izstrelitev velikega naslednika Hubbla, ki je predvidena za 2018. Veliko pomembnih vesoljskih projektov je namreč letos še zabubljenih, globoko v razvoju in se bodo iz kokona prebili pozneje. Leto 2017 torej lahko primerjamo z vzletno stezo za obilen pehar planetarnih odprav, ki bodo izstreljene leta 2018.

To pa še ne pomeni, da letošnje dogajanje ne bo polno zanimivosti. Na Mesecu bo gneča kot že desetletja ne, vzletela bo najmočnejša raketa na svetu, namenjena marsovskim predkolonizatorskim misijam, častitljiva sonda Cassini bo pri Saturnu izvedla veliki finale - in še mnogo več. Pripravili smo povzetek najvidnejših misij za 2017.

Gneča na Mesecu
Leto 1976 se je pisalo, ko je nazadnje človeški robot pristal na Mesecu, nagrabil prgišče materiala in ga prinesel nazaj v roke čakajočih znanstvenikov. Bila je to sovjetska Luna 24, in to dve leti zatem, ko je ugasnil ameriški lunarni program s posadko (Apollo). Sledilo je kar 40 let bolj kot ne zatišja. Zadnja leta pa plamenico zanimanja za zemljin satelit spet prižigajo Kitajci. Predvidoma oktobra letos bodo na sveži raketi Dolgi pohod 5 izstrelili sondo Čang'e 5, napoveduje kitajska državna televizija CCTV. Ne gre za še en pristajalnik, ki bo po stiku s trdimi tlemi izvedel nekaj meritev, posnel nekaj fotografij in utonil v sivini podobnih misij, pišejo pri Nasi. Ne, po kitajski boginji Lune poimenovani robot bo vrtal dva metra globoko, da bi pridobil čim bolj pristne vzorce Meseca (površje s sevanjem drugači Sonce), in se nato z dvema kilogramoma prsti vrnil nazaj na Zemljo.

Kitajska s tem namerava dokazati svoje sposobnosti samostojnega raziskovanja vesolja in tlakuje pot dobi rudarjenja po drugih nebesnih telesih. Na Mesecu je namreč veliko vode, potrebne za potovanja globlje v Osončje, pa tudi nekaterih dragocenih, na Zemlji redkih rudnin. Nekaj tehnologij za tokratni podvig je že preizkusila v preteklih letih. Leta 2013 smo spremljali "žadastega zajca", lunarni rover Jutu, ki je z radarjem analiziral sestavo tal do 140 metrov globoko, 2014 pa Čang'e 5-T1, prvo vesoljsko ladjo, ki je obkrožila Mesec in se varno vrnila na Zemljo - spet po 40 letih.

Indijski Čandrajan 2 zamaknjen
Kot kaže, bodo pri tem prehiteli velikega tekmeca na več področjih, Indijo. Ta zadnja leta tudi veliko vlaga v vesoljske podvige iz podobnih razlogov kot soseda. Že leta 2008 je s Čandrajanom 1 poskrbela za lasten lunarni satelit, za letos pa je napovedovala ambiciozen trojček lunarnega roverja, orbiterja in pristajalnika Čandrajan 2. Ne bo šlo. Kot poroča indijski medij The Hindu, je odprava prestavljena na 2018. S tem bo predvidoma zamudila celo že naslednji napovedan kitajski podvig, Čang'e 4, ki bo kot prvi pristal na oddaljeni strani Lune, napačno znani tudi kot "temna stran Meseca". Tam ni pristal še nihče.

Prva dirka po Luni
Po desetih letih bomo naposled ugledali dolgo prestavljano izvedbo Googlovega projekta Lunar XPRIZE. Ameriški tehnološki velikan je obljubil 20 milijonov dolarjev tistemu zasebnemu podjetju, ki bo prvo na Mesec poslalo robotsko vozilce, na njem prevozilo 500 metrov in pri tem nazaj pošiljalo video ter fotografije. Neke vrste prva dirka po Luni, torej. Sedem tekmovalcev je odpadlo, svoj prostor na raketah pa je do zdaj uspešno zakupilo pet podjetij in si s tem zagotovilo svoj štartni položaj. Izstrelitve so predvidene za konec decembra, pet roverjev se bo po sivi njivi zapodilo nekaj dni zatem. Vse bomo lahko spremljali v živo. Nagrada zapade z 31. decembrom 2017.

Druga kitajska železa v ognju
Ambiciozni kitajski vesoljski program vključuje vesoljsko postajo, edino poleg ISS-ja. Nebeška palača 2 (Tiangong 2) deluje od lani in enkrat je že prejela človeške obiskovalce, tajkonatve. Letos se bo pokazalo, ali so jo Kitajci sposobni tudi dolgoročno, redno upravljati in vzdrževati ter ali je tehnološko primerna. Prva oskrbovalna misija z vesoljsko ladjo Nebeška ladja 1 (Tiandžou 1) je predvidena za letošnjo pomlad.

Svoj prvi vesoljski teleskop bi morali lansirati lani, a ni iz tega še nič. Državna tiskovna agencija Šinhua je konec leta le dvoumno zapisala, da se bo to zgodilo "kmalu" - domnevamo lahko, da letos. HXMT je teleskop za rentgenske žarke, namenjen opazovanju vročih delov vesolja, denimo okolice črnih lukenj, razbeljenih oblakov prahu in plina, morda pa tudi temne snovi, ki bi ob razpadu morda lahko oddajala sevanje v primernih valovnih dolžinah. S HXMT-jem bo Kitajska zapolnila luknjo, ki so jo lani pustili Japonci po nesrečnem uničenju teleskopa Hitomi - praktično takoj po začetku obratovanja.

Japonska za zdaj nima sreče
Jaxa, vesoljska agencija dežele vzhajajočega Sonca, tudi v 2017 vstopa z levo nogo. Sredi januarja je testirala SS-520-4, najmanjšo in najlažjo raketo vseh časov za dostavo satelitov v orbito. Z njo so kanili Japonci precej zmanjšati stroške izstrelitev le nekaj kilogramov težkih satelitov. To bi bil rekorden dosežek, a je ostalo v pogojniku. 20 sekund po vžigu so izgubili stik z napravo in druga stopnja je ostala nema. Videoposnetek je na voljo tukaj.

Tudi v projektu "vesoljskih čistilk" ni šlo. Vse agencije razvijajo programe reševanja zasmetenosti orbite, torej stotisočih nevarnih koščkov satelitov in meteoridov, ki krožijo okoli Zemlje in predstavljajo nevarnost za mimoidoče. Jaxa se ga je lotila po svoje, z misijo KITE. Večje vesoljske smeti oziroma celotne satelite bi iz vesolja privlekla s pomočjo naelektrenega kabla. Torej, satelit bi na koncu življenjske dobe iz svojih nedrij izpustil več sto metrov dolg kovinski in neizoliran kabel z utežjo na koncu. Skozi žico bi stekel električni tok, okoli nje pa magnetno polje, ki bi začelo zavirati. Tako bi odsluženi satelit zmanjšal hitrost, znižal nadmorsko višino in dokaj hitro zgorel v atmosferi. Jaxa je koncept hotela testirati kar v sklopu zadnje misije na vesoljsko postajo ISS.

Njeno plovilo se je po uspešni združitvi z ISS-jem, kjer je pobralo odpadke astronavtov, spustilo nekoliko nižje, da bi opravilo še sekundarno misijo. Izpustiti bi moralo testni kabel in opazovati, koliko ga upočasnjuje. A kot poroča Space.com, štrene ni bilo na dan, zato so plovilo H-II zgolj spustili v ognjeni konec.

PROCYON le ni povsem neuporaben
Mešane novice prihajajo z misije PROCYON. Gre za miniaturno, zgolj 65-kilogramsko sondo, namenjeno obletu blizuzemeljskega asteroida 2000 DP107. Nekje na poti so ji povsem odpovedali ionski motorji, zato preusmerjanja nezmožna zgolj tava naprej po Osončju. Kljub temu so na upravljavcu, Univerzi v Tokiu, nekaj še iztisnili iz nje: opazovali so komo oz. atmosfero repatice 67P/Čurjumov-Gerasimenko, tistega kometa, ki ga je temeljito preučila Esina Rosetta. Ta je ugasnila lani, Jaxa pa je poskrbela še za nekaj dragocenih meritev s širše perspektive.

PROCYON je bil leta 2014 izstreljen s precej slavnejšo sondo Hajabusa 2. Tudi ta je aktualna. Namenjena je nič manj kot obstreljevanju enega večjih asteroidov in dostavi nekaj prgišč ostankov nazaj na Zemljo. Do cilja, kilometrskega 162173 Ryugu, bo Hajabusa 2 predvidoma prispela ob letu osorej. A zdaj dobro kaže že to, da se na njej še ni nič sfižilo, v nasprotju s predhodnico Hajabusa 1, kjer se je pokvarilo skoraj vse, kar je lahko zatajilo. Z ionskimi motorji dvojka danes polagoma pluje proti cilju brez napak.

Tudi pri raziskovanju Meseca bodo Japonci za Kitajci. Tudi Jaxa je hotela že letos izstreliti Selene 2, trojček orbiterja, pristajalnika in roverja za Zemljin naravni satelit, a kot kaže, misija deli usodo indijskega Čandrajana 2. Selene 1 je sicer leta 2008 misijo opravil z odliko.

Najmočnejša raketa na svetu - letos
2017 bo zelo pomembno za zasebno pobudo, še posebej za znani SpaceX Elona Muska. Tisto podjetje, ki je razburkalo vesoljsko industrijo in ki napoveduje kar kolonizacijo Marsa, z osnovami začenjajoč že leta 2018! A osnovna dejavnost ostaja dostava satelitov v orbito, ta prinaša dobiček in zagotavlja obstoj podjetja. V zadnjih letih je nekajkrat močno pokašljala, saj je nekaj raket Falcon 9 eksplodiralo, zadnjič kar na ploščadi dan pred vzletom. Vrnitev 14. januarja je bila izvedena brez napak, a tako bo moralo ostati. Letos bo moral SpaceX dokazati, da je odpravil težave, sicer kupci ne bodo več posajali dragih satelitov na Sokole, posledično pa bodo tudi vse preostale drzne vizije ostale zgolj želje.

Med drznimi vizijami je popolna ponovna uporabnost raket. SpaceX je bil prvi na svetu, ki je prvo stopnjo Falcona 9 z dragimi motorji merlin vred pripeljal nazaj na Zemljo po orbitalni misiji. Zdaj se je teh prvih stopenj že precej nabralo in večinoma lovijo prah v hangarju podjetja. Dokazati bo moral, da jih je mogoče varno - predvsem pa poceni - ponovno izkoristiti. SpaceFlightNow poroča, da se bo prvi test zgodil že konec februarja.

Predvidoma poleti bo prvič poletela težkonosilna raketa Falcon Heavy, takrat najzmogljivejša na svetu. V nižjo orbito bo zmožna ponesti 54 ton, do Marsa pa 14 ton, torej ravno dovolj za napovedane misije s kapsulo Red Dragon. Predvsem pa bo zelo poceni. SpaceX ceno ene izstrelitve postavlja na 90 milijonov dolarjev. Vprašanje, koliko je ocena realna, a tudi če se podvoji, bo še vedno neprimerno nižja od Nasinega sistema SLS, kjer naj bi strošek presegal milijardo dolarjev.

Najmočnejša raketa (po količini tovora) vseh časov je sicer upokojeni Saturn V, ki je nosil astronavte na Luno. V nižjo orbito je lahko ponesel 140 ton. Vprašanje, ali ga bo SLS lahko presegel - o tem se mnenja krešejo.

Kapsule s človeško posadko
Prav tako bo SpaceX predvidoma še letos preizkusil dolgo pričakovano vesoljsko kapsulo za človeško posadko Crew Dragon. Z njo nameravajo ZDA končati dolgotrajno (in drago) odvisnost od Rusije za prevoz posadke na ISS. Prvi test Nasa pričakuje do novembra. V igri je še en zasebnik, industrijski magnat Boeing, ki bo prav tako še letos v ogenj poslal lastno kapsulo CST-100 Starliner. Toda letošnji poskusi orbitalnih poletov bodo še brez mesa na krovu, torej podobni temu testu državne vesoljske ladje Orion. To Nasa razvija z mislijo na polete dlje v vesolje, začenši z okolico Meseca že čez nekaj let, naposled pa na Mars po letu 2030. Vprašanje sicer je, kaj bo o vsem tem porekel novi predsednik ZDA.

Med vidnejšimi zasebnimi pobudami sta še Virgin Galactic Richarda Bransona, ki je po nesreči leta 2014 znova pognal letalo VSS Unity za suborbitalne polete; s podobnim ciljem bo manjše raketice z ljudmi vred do orbite in nazaj pošiljal Blue Origin Jeffa Bezosa, sicer znanega po Amazonu.

Prehodno leto za Naso
Ameriška vesoljska agencija Nasa letos bolj ali manj ne bo začenjala ali izstreljevala odmevnejših novih projektov. Nadaljuje se razvoj prej omenjene državne rakete SLS, ki bo čez nekaj let dejansko najsilnejša raketa vseh časov (Falcon Heavy bo daleč prekašala), Hubblov veliki naslednik James Webb bo moral prestati zahtevne teste, zbirajo se ideje za prvo misijo na za življenje morebiti obetavno luno Evropa. Asteroidni OSIRIS-REx polagoma pluje proti tarči in še kup je tekočih misij, s katerih sporadično poročamo.

Dve izmed njih, zelo uspešni, čaka ugasnitev. Sonda Dawn, ki je edina sploh uspela orbitirati dve nebesni telesi, v praksi obiskala dva največja asteroida in obenem opravila prvi obisk pritlikavega planeta v zgodovini, bo ostala brez potisnih kemikalij in za "vedno" obvisela nad Cerero. Ekipa je razmišljala še o eni avanturici do tretjega telesa, toda vodstvo Nase se s tem ni strinjalo. Svoj veliki finale nadalje čaka še častitljivo staro in izjemno uspešno sondo Cassini, ki deluje 20 let in desetletje preučuje sistem Saturna. Do zdaj je večinoma krožila precej daleč od planeta, zunaj področja njegovih prstanov. Za končnih 22 obletov, začenši z aprilom, pa se bo podala kar v ozki (2.400 km) prostor med prstani in Saturnom. 15. septembra se bo potopila globoko v Saturnovo atmosfero in nazaj poročala, dokler se bo dalo.

Iskanje eksoplanetov
Navdušenci nad odkrivanjem zunajosončnih planetov so z veseljem pričakali letošnjo izstrelitev Nasinega vesoljskega teleskopa TESS. Ta bi nasledil starega Keplerja, najditelja tisočerih eksoplanetov, s še večjo zmogljivostjo. Toda prej omenjene eksplozije raket Falcon 9 so pripeljale do prestavitve na marec 2018.

Nič ne de, svoj lonček je nastavila Evropska vesoljska agencija z vesoljskim teleskopom CHEOPS, prav tako vohljačem za planeti zunaj našega širšega domovanja. Morda bo prav Keops našel Zemljo 2.0. Če bo seveda pripravljen za izstrelitev še letos - zamuda pri Esi ne bi bila nenavadna. Vsekakor so v tem trenutku pod vprašaj postavljene izstrelitve dodatnih satelitov za evropski navigacijski sistem Galileo, saj jim množično odpovedujejo atomske ure. Več o Esinih letošnjih dejavnostih v tem videu.

Pustimo se presenetiti
Vse to je seveda le izbor najvidnejših, predvidoma najzanimivejših dogodkov. Marsikaj prelomnega pride nenapovedano, učijo pretekla leta. A če potegnemo črto, je 2017 bolj vzletna steza za pravo epidemijo - predvsem planetarnih - misij, ki pride z 2018.

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
gozdar1
# 11.02.2017 ob 15:23
Tudi avto je načeloma enak, kot pred 40 leti, gre tu tudi za zaroto?
eMZe
# 11.02.2017 ob 17:11
Verjetno bomo brali trole, da so Kitajci pristanek posneli nekje v ameriških pustinjah.

Kar se tiče zastarelih raket: rakete gredo na tisto vodo, ki jo ponujate za vožnjo avta. Energetske vrednosti goriva se ne da kaj prida izboljšati, motorja oziroma šobe tudi ne. Precej natančno se da izračunati, koliko goriva potrebuješ, da nekaj ton železja, goriva za pristanek in goriva za vrnitev dvigneš "dovolj daleč". Za 1000 kg pride kakih 60 GJ, kar "ni veliko". Težava je v tem, da na začetku vlečeš še vse gorivo, ki predstavlja precej več kot 90 % vse mase. Enačbo so izpeljali leta 1813, ponovno 1861 in še enkrat 1903 (Ciolkovsky). Brez NASA.
kerr
# 11.02.2017 ob 17:10
Vongobongo... ne glede na napredek znanosti in tehnologije se religije še vedno kar dobro držijo. Tako da - na žalost - tudi "trutherejem" še ne bo odklenkalo.
Ljudje pač verjamejo kar hočejo verjeti, veliko večine dokazi ne zanimajo. In četudi jim jih postaviš pred obraz pač rečejo da so "fake" :)
Machete
# 11.02.2017 ob 15:37
1000 napredna tehnologija mora pa biti ena 'bad-ass' tehnologija.
Vongobongo
# 11.02.2017 ob 16:49
Hvala za odličen članek :)

Bo pa zanimivo brat vse flath-earth in nasa-is-fake teorije naslednja leta, saj jih bo tehnologija povozila :)
gvil
# 11.02.2017 ob 16:18
Avtorju hvala za zanimivo poročilo glede bodočih aktivnosti na področju astronavtike. Posebej zanimiva bo izstrelite Falcon Heavy, ki bo prelomnica v raziskovanju vesolja. Vsem "skeptikom" predlagam, da malo več časa namenijo svoji izobrazbi in razgledanosti.
"3010eur" o zastarelih cigarah pa sploh ne bi komentiral. Bo potrebno kakšno knjigo prebrati in se malce izobraziti predem pišeš take komentarje..
mb128
# 11.02.2017 ob 18:08
Khm eMZe, kaj kitajci nimajo svoje puščave? Gobi recimo?!
Drugače pa bomo z velikim zanimanjem spremljal to kitajsko namero in močno upam, da jim bo tudi uspela!
Glede "onih" komentarjev. Ne vem no, a so sploh vredni odziva?! Ne bi rekel čisto nič če bi ti odzivi kaj spremenili tako pa.......
luckyss
# 11.02.2017 ob 16:26
Hvala za dober članek na nivoju..
Imam poln kufer tistih člankov o skorajšnjem potovanju človeka na Mars.:)
kop
# 11.02.2017 ob 16:17
Avto na vodo? Pa kaj je s tabo narobe? Avto na vodo med drugimi razvijajo tudi slovenci! Prav nič posebnega ni pogon ki vodo razbije na kisik in vodik! Vprašanje čiste ekonomije in zdravega razuma pa je a se splača! Kje boš pa pridobival čisto vodo za nevem kok je vozil trenutno na svetu? A ti veš kakšen proces je pridobivanje čiste vode z morja?? A ti veš katera snov in koliko jo je potrebno za takšno gorivno celico? Veš mogoče da je čista voda v naravi zelo redka? Mislim eni ste res skrajno pametni!
Brokoli1976
# 11.02.2017 ob 16:30
Ob teh slikah dobi fraza "kdo ima večjega" čisto nove proporce.
Ahil 9
# 11.02.2017 ob 19:35
Komaj čakam na prenos v živo ;)
tuintam
# 14.02.2017 ob 15:09
ElTorro

Ti enostavno ne razumeš, kaj zasebno sploh pomeni. Pa ne samo ti. Kaj pomeni, če je nekaj v lasti kakšnega subjekta. V bistvu je v kapitalizmu zasebno vse. Vse je v lasti kakšnega subjekta, deloma ali pa kot celota. Verjemi, da tudi kakšna podjetja v lasti posameznih fizičnih oseb niso samo njihova. Da gre za delež, da last je večinoma kolektivna. Od večjih ali manjših kolektivov, ki so ali pravni subjekti, ali pa le skupinefizičnih. In da je tudi tisto, kar je državno, v resnici zasebna last. Je last subjekta Države. V lasti subjekta, ki je pravno opredeljen. Celotna država pa to niti ni. Po naši ustavi ne. Del države, ki upracvlja, si pa res nekako prilašča tudi identiteto celotne države. Vprašanje je, če je to sploh pravilno. Trdim, da ni.

Za to pa potem splohh gre. Mi pravno ne ločimo celotne države od Države kot subjekta, ki upravlja. V bistvu ne moremo še iz socializma ven. Je Združeno delo družba? Vprašaj se, če je kakšna družba kot pravna oseba v socializmu kdaj sploh pravno obstajala, da bi lahko govorili o socialističnem družbenem kapitalu kot družbenem in o kakšni lastniško-pravni zaščiti (zasebnega) kapitala te družbe tudi pred Združenim delom. Ni.

V kapitalizmu pa država kot celota lahko pravno obstaja kot subjekt ločeno od pravne osebe Države, ki je definirana kot upraviteljica. Eno je lastniško javni kapital (in 'javnost' kot pravna oseba, ločeno od Države), drugo je pa, če je kapital last upravitelja, recimo Države, in je državni, pa če je potem javnin kapital samo del lastniško državnega, ki ima javno namambnost.

Eno bi bil javni kapital in tak po lastništvu, drugo je pa javni kapital, ki je javni po namenu in lastniško državni. Eno bi bil kapital ki bi bil državni v smislu da bi bil last neke države kot celote, drugo pa državni, ki je last neke Države kot pravne osebe, ki upravlja. Eno je upravitelj zavezan neki državi kot celoti, drugo je pa samovoljen in ne zavezan nobeni celoti, ker je v ustavi opredeljene pač nimaš...

Pri NASI je pa to zelo specifično; seveda pa še vedno tudi nejasno. Vseeno pa NASA ni državna institudcija. NI last Države. Javna je. Le da mi tega pojma, javnost, ne poznamo. V smislu, družbe, ki bi bila lastniško-pravno definirana, in to kot subjekt BREZ uprave, da ji ta niti slučajno ne bi ukradla pravne identitete, konta in kapitala na njem, kot jo in ga lahko Država lahko državi, družbi, celoti itd.

ZDA Država državo mora priznati že od ustanovitve dalje. Ne pa še dovolj jasno, na žalost. To je pa tudi tisto, kar bo morak dojeti Trump. Pa tisto, kar je nagajalo že Obami, ki bi najraje govoril podobno, kakor ostali nedemokratični demokrati in demokratski etatisti, da je država=Država, da je celotna država=Država, da je celota=del, ki upravalja, da je del vse in da je vse oblast in elita, ko se s tem izniči tisto celoto kot upnika in ko si upravitelj brez dela prilasti kapital celote in sin ga prilašča s tem vse več...

Ko potem ni nobenega efekta več, uptavitelj pa raste in raste... Tudi državni kapital je zasebni. Le da ni od države kot celote. V ZRN pa zato ni državni, celoto imenujejo malo drugače, in velja: Javni kapozal je zasebni kapitral Davkoplačevalcev". To je pa enormna razlika in pomeni, da imaš celoto pravno opredeljeno (družbo, ja, oni temu rečejo drugače, da je to davkoplačevbalska celota) in ko jo pravno razlikuješ od Države kot subjekta, ki upravlja. Za upnika potem nekemu dolžniku gre. Eno je potem v zasebni lasti Države, drugo v lasti Davkoplačevalcev, tretje spet ...

In še enkrat, v bistvu je vse zasebno. Je pa res, da ko Država kot upravitelj po socialistično ali po radikalno kapitalistično nek kapital z ustavo zadržuje v svoji lasti, in ko celotne države pravno ne opredeli ločeno od sebe, da je (s tem) ta kapital nikogaršnji. Ja celo to je res, da če je nek kapital, ki je predmet upravljanja, v neki začasni lasti upravitelja (ki ohranja tak status), ker ta ne opredeli lastnika, da je državni kapital potem nikogaršnji. Nikogaršnji še. To začasnost on raztegne v nedogled, ko seveda 'etično' dosledno ne bo priznal celote kot svojega upnika. Ne bo, če mu ni treba. In če bo 'tako treba', bo raje napačnega ...
RudeCorona
# 12.02.2017 ob 17:39
@ tuintam

Kratice so v slovenščini pregibni izrazi in se v skladu s pravopisom praviloma sklanjajo. Verjamem, da ti to ni všeč in, kdo ve, morda bomo to pravopisno pravilo nekoč spremenili ali ukinili ... vsekakor pa avtor članka v tem trenutku pravopisnih pravil ne more spreminjati zgolj na podlagi tvojega občutka.
Jože Gorišek
# 12.02.2017 ob 14:46
Super . Rad bi dožovel dan ko bo človek pristal na luni,
HOR
# 12.02.2017 ob 11:41
Bomo šele videli kdaj bodo kavboji prenehali biti odvisni od Ruskih raket LINK

Muskov imperij pa deluje na pogon državnega denarja iz davkoplačevalskih subvencij za kar rabii veze v politiki... LINK
tuintam
# 12.02.2017 ob 11:13
Verjetno vas nisem prepričal in vas bo mogoče vsaj tole z Muskom: Musk se tega zaveda. Ko je sklenil poodbo z NASA za to, da jim bo par let dobavljal nosilne rakete, s tistim denarjem od svojega SšaceXa ni reševal svoje Tesle. Zastavil si je nalogo, da se Tesla pobere sama in ločeno od Spacexa, da bnima nobene protekcije. V nasprotnem niti sam ne bi verjel vanjo. Pa čeprav je v obeh podjetjih glavni lastnik. Ne bom rekel, da mu pogodba z za SpaceX ni pri reševenju Tesle pomagala. A denarja iz enega podjetja v drugo ni prelival (ne kot da bi šlo za eno podjetje). Sposodil sam od sebe si ga mogoče je. Ni pa nepošteno ravnal sam do sebe in je bil do sebe enako zahteven, kot bi bil sicer. V tem je pa bistvo Muska. Mogoče tudi v tem, da mu, spet zaradi spontanosti in verodostojnosti, ogromno pomeni tudi ljubezen v osebnem življenju. Brez te tudi poslovno ni uspešen. Vsaj tako se je pokazalo in tako sam deluje. Ne poznam pa ga osebno.
tuintam
# 12.02.2017 ob 10:31
Ne vem, če je SLS res državna raketa. NASA je JAVNA agencija. O tem se je razpravljalo tudi v ZNANSTVENIH KROGIH in s pomočjo ZNANOSTI (R. Feynman, nesreča Schuttla). Niti ni državna - oz. naj vsaj ne bi bila. Zasebni projekti pa niso vsi tako zasebni kot vehementno navajate. SpaceX deluje zaradi pogodb z javno agencijo; je del javnih projektov in v tem smislu koncesionar. Ne koncesionar, ki bi bil v državni lasti, pač pa v zasebni. Tu nekje je razlika. Vseeno pa Američane skrbi. Ali bo ali ne bo pošten. Je pa razlika v tem, da zasebik sklene pogodbo, državna podjetja pa večinoma niti ne. Za pomembne razliike v pojmovanju in pojmih gre. Če takole malomarno te zadeve obravnavate, bo tudi ostalo neverodostojno, obenem ko vplivate na pojmovanja v prihodnje. Enkrat gre za pogodbe, v drugih primerih pa niti ne. Drugače pa kar v redu pregeled dogodkov, ne rečem.
tuintam
# 12.02.2017 ob 10:54
Ne boste me razumeli, če ne opozorim na razliko, ki se taji oz. je interpretacija del nekega pomembnega projekta (mogoče pomembnejšega od teh raketnih): eno je, če je nekaj državno, drugo pa, če je javno. A v lastniškem smislu (ne namenskem). Lastnik naj bi bil drug. Naj bi bil - opredelitev razlike je pa projekt, podoben raketnim.

Enkrat je nekaj v lasti celote (države z malo, lahko Davkoplačevalcev kot celoti), drugič pa v lasti dela celote (Države z veliko, institucije, ki upravlja). Pomembno sploh pa je, da razlika med država in Država pravno obstaja.

Kadar obstaja ali ko bi (v tem je bistvo, ki ga ne načenjajte v kali), je potem Država kot pravna oseba samo en od možnih koncesionarjev, ki lahko upravlja ali sklene pogodbe za upravljanje z javnim kapitalom (kapitalom celotne države, ne kapitalom Države kot subjekta, ki upravlja).

Tu je razlika in tu obstajajo enormna prizadevanja, ki se pa vedno znova izjalovijo, podobno kot padejo dol nosilne rakete... Ali si Država kot subjekt upravitelj sistemsko prilašča kapital, s katerim upravlja, ali pa ne - in ali imajo enake možnosti tudi zasebni upravitelji (koncesionarji, pogodbeniki). Je pa res, da ima Država več denarja, kakor zasebniki.
luckyss
# 11.02.2017 ob 16:32
@endrug
Mogoče je potekla prepoved..;)
ElTorro
# 12.02.2017 ob 22:09
@tuintam
Velika je razlika med tem, če je država tvoj lastnik, ti določa kdo bo tvoj vodja in določa točno s čem se moraš in s čem se ne smeš ukvarjati (Nasa) in pa zasebnim podjetjem, ki opravlja določene posle za državo ali njene agancije in zavode (SpaceX).
SpaceX ni koncesionar ampak zgolj pogodbeni partner Nase.

Mesarstvo Novak lahko podpiše enoletno pogodbo o dobavi mesa in mesnih izdelkov UKCju, pa bo UKC čisto državna ustanova, Novak pa čisto zasebno podjetje (in ne koncesionar).

Razlika med državnim in javnim, ki jo navajaš, pa je kvečjemu nomenklativna, de facto pa je vse isto.
tuintam
# 12.02.2017 ob 10:40
Pa tudi. Lahko bi pisali NASA kot kratica (pač ne bi govrili Nasinega ipd. in bi malo drugače tvorili stavke). Neuporaba kratic in poslovenjenje je poenostavitev, ki si je strokovni članki po mojem ne bi smeli dovoljevati. V nasprotnem bomo samo fantazirali. NASA je je veliko bolj resno, kot Nasa. Američani pišejo kratice kot kratice. Bolj se potem tudi ve, kaj vse je za tem. Vem, da se pri nas pisati NASA kot Nasa dovoli. Ne sme pa to biti kar pravilo. Sploh pa ne v člankih tegale tipa. To so izredno pomembne zadeve. Kar pogovorite se v svojih krogih, pa boste videli, da je tako, čim gre za resno popularizacijo znanosti. Pa oprostite.
hafiks
# 12.02.2017 ob 10:32
Nad zemljo imamo na 1000 satelitov ki so vsidrani v orbito od 300 km naprej.
Kako je to mozno da nikoli nobena reketa ne zadane satelit ce jih je toliko?
Vsaka balinisticna reketa gre 500 km v orbito in pade nazaj na zemljo.
Lih vceraj je Kim eno poskusno poslal v japonsko morje.
Letela je 550km visoko.
Vongobongo
# 11.02.2017 ob 22:56
kerr

Se vem da zgeda da se religije kr dobro držijo, ampak podatki kažejo drugače :)
tyhobrahe
# 11.02.2017 ob 22:58
Utegne nam zmanjkati kisika.
endrug
# 11.02.2017 ob 16:25
Očitno vedo nekaj novega o luni, da se vsi tja spravljajo.
3010eur
# 11.02.2017 ob 15:47
Machete# Svoj posel dobro opravljajo ...

Izumi danes nekaj kar bo pokončalo neko branžo industrije, pa poizkušaj s proizvodnjo ... Še preden boš rekel keks, boš že dobil obisk ... In ti bodo razložili kakšne so tvoje opcije. Vem iz prve roke. Tudi v Sloveniji se je že zgodil tak primer v 90'ih letih, v zvezi z avtomobilsko industrijo.

itd, itd. Še enkrat si poglejte te zastarele cigare in obrnite naprimer pogled na svoj telefon ... Že tukaj vam mora biti jasno, da nekaj ne štima.
3010eur
# 11.02.2017 ob 15:43
gozdar1# Enak je že več kot 100 let ... Ne ni zarote ... Pa avto na vodo bi lahko vozil že več kot 90 let, ne ni zarote ...

Spite dalje
naturalshine
# 11.02.2017 ob 15:51
Otroc na zemlji pa lačni
aktivist
# 11.02.2017 ob 15:56
Človek bi prvo moral raziskati zemljo.
3010eur
# 11.02.2017 ob 15:16
S temi zastarelimi raketami nas bašejo že 40 let ... Igračke za rajo, da se troši. Imajo že 1000 bolj napredno tehnologijo, ampak jasno, kam pa pridemo ... Ljudje bodo enaki, živeli enako dobro, nafta gre takoj adijo itd.
Kazalo