V knjižnici Minke Skaberne v Ljubljani, namenjeni posebej slepim in slabovidnim, se odpira posebna mednarodna fotografska razstava, ki je ni treba videti, da bi jo doživeli. Nevidni svet predstavlja 11 fotografij svetovno znanih fotografov, njihova izkušnja pa je zasnovana za vse obiskovalce knjižnice – slepe, slabovidne in videče, ki si lahko s simulacijskimi očali izkusijo različne okvare vida. Naslov razstave se nanaša tako na izkušnjo slepih in slabovidnih kot tudi na fotografske podobe pogosto obstranskih tematik, nam je v knjižnici pojasnil knjižničar Luka Pavlin.

Podobe skozi zvok, besede in dotik
Nevidni svet sledi večjemu razstavnemu dogodku, ki je pod okriljem podjetja Canon potekal aprila na znamenitem razstavišču Sommerset House v Londonu in je obiskovalcem nudil ogromen razstavni prostor, namenjen potopitveni izkušnji fotografij. Razstava v ljubljanski knjižnici tudi pri nas predstavlja edinstveno tehnologijo, s katero lahko slepi in slabovidni izkusijo vizualni material s pomočjo otipljivih reliefnih natisov.

Sorodna novica "Še vedno si prizadevamo, da bi lahko slepi in slabovidni na volišču volili sami"

"Z razstavo želimo spremeniti način, na katerega slepi in slabovidni doživljajo fotografije," so zapisali organizatorji razstave. Reliefni natisi predstavljajo najzanimivejši vidik tega doživetja, saj je z dotikom mogoče čutiti različne podobe in oblike na sliki. Reliefni oziroma tipni odtisi, narejeni s posebno programsko opremo in tiskarsko tehnologijo, so pospremljeni tudi s podrobnimi opisi v Braillovi pisavi (ki so jih napisali sami fotografi) in zvočnimi opisi, dostopnih na QR-kodah.

Žnuderl: Slepota je specifična težava
Čeprav Nevidni svet še zdaleč ni prva razstava, ki bi skušala slepim in slabovidnim prikazati fotografije in vizualna umetniška dela, pa je ta specifičen model pri nas prikazan prvič, je v izjavi dejal psiholog in socialni delavec Matej Žnuderl, predsednik ZDSSS-ja. "Slepota je specifična težava," pravi, saj večino informacij prejmemo skozi oči, zato je treba za to družbeno skupino umetniška dela ponazoriti na drug način. Poudaril je pomen razvoj tehnik, kot jih razvija podjetje Canon, ki je krilo vse stroške postavitve te razstave.

Simuliranje raznolikega razpona vidnih pogojev
Slepota in slabovidnost je spekter, kar pomeni, da osebe na njem lahko vidijo svet zelo različno in posledično funkcionirajo na različne načine. Razstava s pomočjo simulacijskih očal, ki si jih lahko nadenejo obiskovalci, izobražuje tudi o različnih ovirah, s katerimi se po podatkih Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) spopada od osem do 10 tisoč ljudi s hudimi in od 30 do 40 tisoč z resnejšimi okvarami vida. S simulacijskimi očali lahko izkusimo 11 različnih okvar vida od popolne izgube perifernega in centralnega vida (značilna za pigmentno retinopatijo in prirojena očesna stanja), izgube ostrine (začetno stanje popolne izgube vida), do meglenega vida (značilno za sivo mreno), percepcije svetlobe in t. i. "madežev na vidnem polju" (ki pogosto nastanejo kot stranski "produkt" sladkorne bolezni).

Parašportnik, ki se z eno roko poganja skozi vodo
Razstava predstavlja serijo fotografij svetovno priznanih fotografov, med njimi tudi slovenskega športnega fotografa Sama Vidica, ki je na razstavljeni fotografiji ovekovečil podobo paraolimpijca Darka Đurića. Pred leti je v sklopu posebnega projekta z invalidi in slepimi, športniki z vsega sveta, želel posebej fotografirati še Đurića. Njegovo fotografijo je tako ujel med neko nočjo v bazenu na Fakulteti za šport v Ljubljani. "Meni je on popoln navdih, on je z eno roko samozavestnejši, kot sem jaz," je za MMC dejal Vidic, ki se prav tako kot spopada z okvaro vida. "Ob lučeh bazena sem dodal še nekaj svojih luči in pomagal, da je Đurić videti kot grški bog, fotografija je takoj skočila ven." Med avtorji fotografij so med drugim še južnoafriški fotoreporter Brent Stirton, brazilski fotoreporter Sebastiao Salgado ter Pulitzerjev nagrajenec in jordanski fotoreporter Muhammed Muheisen.

Razstava bo v knjižnici Minke Skaberne na ogled podaljšano do 20. avgusta letos. Pri projektu sodelujejo Matej Žnuderl, Štefan Kušar, Nastja Žlajpah, Luka Pavlin, Rok Fiamengo, Tajda Lekše, Samo Vidic, Darko Đurić, Andrej Beširević, Petra Lenič, Primož Hauptman, Sebastjan Kamenik in Petra Prelog. Za prepis v Braillovo pisavo sta poskrbela Tadej Prevc in Andrej Beširević, za branje zvočnih opisov pa Samo Vidic, Štefan Kušar in Tajda Lekše.