Foto: Zajem zaslona
Foto: Zajem zaslona

V času, ko vsesplošna globalizacija po svoje ogroža posamezne nacionalne identitete, je še toliko pomembnejše, da ohranjamo del dejavnosti, ki predstavljajo ne le košček naše pestre kulturne dediščine, ampak tudi možnosti za zaposlitev, bolj avtentični turizem in sodobno naravnano, ekološko Slovenijo. Gospodarski minister Matjaž Han je ob nedavnem vladnem sprejetju predloga zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva poudaril, da smo "ujeli zadnji vlak" za ohranitev panoge, saj rokodelska znanja in veščine hitro izginjajo. Rokodelstvo je majhen, a vseeno pomemben del našega gospodarstva, pa tudi turizma in slovenske nesnovne kulturne dediščine. Prav je, da povrnemo njegovo vrednost in ga zapustimo potomcem.

Foto: Zajem zaslona
Foto: Zajem zaslona

Ali v času množične proizvodnje, tehnologizacije in digitalizacije še obstaja prostor za tradicionalno znanje in veščine, za izdelke domače in umetnostne obrti, za rokodelce same? Ali o rokodelstvu lahko govorimo skupaj s sodobnostjo, sodobno družbo, modernim svetom? Tokratni gost oddaje Ah, ta leta!, umetnostni zgodovinar Goran Lesničar Pučko iz Sekcije za domačo in umetnostno obrt pri Obrtni zbornici Slovenije, je prepričan, da bodo nekatere izmed sedemdesetih rokodelskih dejavnosti v Sloveniji zagotovo počasi ugasnile, saj se izdelki teh obrti in nekatera opravila poslavljajo iz našega življenja ob modernejših rešitvah. Predstavljeni in zaščiteni bodo v muzejih. Številne tradicionalne motive, veščine in tehnike pa se da vključiti tudi v sodobnejše ustvarjanje in izdelkom s tem dati dodano vrednost in večjo konkurenčnost.

Foto: Zajem zaslona
Foto: Zajem zaslona

"Da neka rokodelska dejavnost preživi, mora najprej preživeti rokodelec," vedno znova zagovarja Goran Lesničar Pučko, zato si v Sekciji za domačo in umetnostno obrt prizadevajo predvsem za to – da bi torej lahko vsak rokodelski mojster s svojim delom tudi preživel in svoje znanje prenesel naprej, na mlade, na nove generacije. Kajti, kot dodaja, "so starejši ljudje glavni nosilci rokodelskih znanj in treba je najti načine in spodbude, da to znanje predajo mlajšim generacijam".

Pri usihanju panog ni tolikšen problem izginjanje izdelkov, ti se bodo ohranili v muzejih. Veliko večja težava je izginjanje znanja. Kako ga ohraniti? Šole, ki so izobraževale obrtnike, so zaradi pomanjkanja zanimanja po večini že zaprli. V Sloveniji je ponudba izobraževanja usmerjena predvsem v t. i. masovne poklice, zato se programi za DUO sploh ne izvajajo. Tako izobraževanje pri nas poteka le v obliki neformalnih izobraževanj, ob delu.

Celotno oddajo si lahko ogledate v spodnjem videu!

Rokodelci v sodobni družbi, oddaja za starejše

Praktično znanje lahko rokodelec pridobi le v delavnicah pri izkušenih mojstrih. V Sloveniji se znanje zelo pogosto predaja znotraj družine. Tako sta – ena od mame, drugi od tasta – svoje znanje pridobivala tudi klekljarica Anica Rakovec iz Železnikov in kovač Jože Krmelj iz Škofje Loke, ki z veseljem pove, da je zanimanje za njegove kovaške izdelke z vsakim letom večje. Da brez dobrih učiteljev in mentorjev ne gre, se strinjata tudi Marijan Kosi in David Fink, zlatarja dveh generacij, ki smo ju obiskali v njunih delovnih okoljih. Marijan nakit še vedno izdeluje predvsem ročno, je pa tudi v zlatarstvu razvoj tehnologije omogočil veliko poenostavitev nekaterih faz izdelave in predvsem skrajšal njen čas. Toda kot poudarja zlatar mlajše generacije David Fink iz Novega mesta, ki pri svojem ustvarjanju že uporablja sodobno tehnologijo, so ročno delo, mirna, natančna roka in ostro oko še vedno nepogrešljivi.

Foto: Zajem zaslona
Foto: Zajem zaslona

Goran Lesničar Pučko še dodaja, da so za kakovosten in za trg privlačen izdelek poleg samega rokodelskega znanja in veščin nujna tudi znanja iz oblikovanja – izdelkom je namreč treba vdahniti dušo, in kdor zna to dvoje združiti, bo lahko uspešen.

Poleg tega, da morajo biti rokodelci deležni konkretne podpore pri svoji dejavnosti, jim je treba pomagati tudi pri vstopu na trg – izdelek je namreč treba prodati. "Rokodelci večino dneva ustvarjajo v svojih delavnicah in so najpogosteje samozaposleni; pomagati jim pri prodaji izdelka je ena od prednostnih nalog nosilcev pospeševanja razvoja rokodelstva," je prepričan Goran Lesničar Pučko, "saj kupci na podlagi certifikatov, ki jih podeljujemo kakovostnim rokodelskim izdelkom, v poplavi izdelkov že prepoznajo kakovosten, slovenski, tradicionalen izdelek, narejen iz naravnih materialov".

Zato ga veseli, da je vlada sprejela predlog zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva – predlog, ki so ga poleg predstavnikov ministrstva oblikovali še člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, rokodelskih centrov, Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in strokovnjaki SEM-a. Predlog zakona namreč vključuje konkretne ukrepe za zaščito izdelkov in prenos znanj, ohranjanje tradicionalnega rokodelstva in njegovo dokumentiranje ter spodbujanje podjetništva na področju rokodelstva. S tem bi namreč spodbujali tudi zaposlovanje, medgeneracijsko povezovanje in vseživljenjsko učenje.

Zakon bo omogočal tudi dodeljevanje fizičnih spodbud, med drugim financiranje rokodelskih centrov ter dejavnosti ZDUS-a in Slovenskega etnografskega muzeja na tem področju. Morda bomo tako v rokodelsko ustvarjanje privabili še več mladih, ki bodo znali v svoje sodobne izdelke vdahniti bogato rokodelsko tradicijo. Tradicijo, ki je del naše identitete in zaradi katere smo posebni ter moramo nanjo biti in ostati ponosni.

Foto: Zajem zaslona
Foto: Zajem zaslona