Televizija Slovenija je ob 80. rojstnem dnevu Mira Cerarja posnela dokumentarni feljton o njegovi športni karieri, udejstvovanju pri ustanavljanju olimpijskega gibanja pri nas, Miro Cerar pa nas je povabil tudi v svoj dom in razkril nekaj podrobnosti o zasebnem življenju.

"Miro je fenomen"

"Miro je zgodba 360 stopinj. Z vsakega zornega kota je malo drugačen, celostno pa fenomen," pravi Janez Matoh, sodobnik Mira Cerarja in njegov prijatelj. In pravzaprav je to najboljši opis našega nekdanjega telovadca. Miro Cerar je prvo kolajno na svetovnih prvenstvih osvojil davnega leta 1958. Na prvenstvu v Moskvi je bil sicer prepričljivo najboljši, a takrat so sodniki mladega in še nedokazanega Jugoslovana ocenili s tretjo oceno. Pa vendar takrat ni bilo nikogar, ki ne bi prepoznal, da se je rodil novi šampion telovadbe. Svojo prvo zlato kolajno na svetovnih prvenstvih je dočakal že štiri leta pozneje v Pragi, kjer je bil na konju z ročaji prepričljivo najboljši. A še precej bolj zanimiv je bil dogodek na bradlji, ko so sodniki Cerarju najprej dosodili drugo oceno, nato pa po nekajminutnih protestih gledalcev oceno popravili in ga uvrstili na prvo mesto.

Nekaj posebnega so bili tudi Cerarjevi nastopi na olimpijskih igrah. Nastopil je trikrat. Po ponesrečenem tekmovanju v Rimu leta 1960 je štiri leta pozneje v Tokiu zablestel v vsem svojem sijaju! Njegov nastop na konju z ročaji še vedno žanje simpatije. Japonci pa so si ga zapomnili za vedno. Miro Cerar je na Japonskem še danes med najbolj cenjenimi športniki. Zlato olimpijsko kolajno je nato osvojil tudi v Mehiki leta 1968.

Prav posebna zgodba pa je svetovno prvenstvo leta 1970, ki je potekalo v Ljubljani. Miro Cerar je že leto prej dvema novinarjema zaupal, da bo to njegovo zadnje tekmovanje. Kariero je želel zaključiti na najboljši način in to mu je tudi uspelo. Z naslovom svetovnega prvaka! V dokumentarnem feljtonu se Cerar spominja pričakovanj občinstva in pritiska, ki so ga prinesla. Zanimivo je, da Muzej športa v Ljubljani še vedno hrani konja z ročaji s tega prvenstva in za snemanje filma so nam ga tudi posodili.

"Še vedno je šampion"

Miro Cerar v svojem življenju ves čas išče pravo ravnotežje. V športni karieri mu je to imenitno uspevalo, tudi po zaključku telovadne poti pa je ohranjal to smer. Kot odvetnik je iskal pravico, v zadnjih desetletjih pa se posveča ranljivim skupinam. Bori se za "fer plej" in pravičnost v športu. "Šport brez etike je brezsmiselno gibanje človekovega telesa," je zelo pomenljivo o pomembnem prizadevanju Mira Cerarja izjavil Janez Kocijančič, dolgoletni predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije.

Miro Cerar je oče treh otrok. Z ženo Zdenko, s katero sta se spoznala prav v telovadnici, saj je bila tudi ona telovadka, pa sta si v 70. letih prejšnjega stoletja dom ustvarila na Dolenjskem. V posebni sobici hrani kolajne, pokale in ostale nagrade, ki si jih je prislužil med kariero.

S svojimi sodobniki, sotekmovalci in prijatelji se še vedno srečuje vsaj enkrat na teden. Čeprav Mira poznamo kot resnega in umirjenega človeka, pa se v krogu svojih najbližjih spremeni v zabavnega in duhovitega prijatelja. "On je zame še vedno šampion," pravi Cerarjev sotekmovalec Avgust Küssel. Šampion, ki s svojim vedenjem ostaja zgled mlajšim generacijam.