V večtisočglavi množici na Trgu republike v Ljubljani so bili predvsem starejši prebivalci, številni pa so v rokah nosili slovenske zastave. Ob tem so imeli nekateri tudi transparente, s katerimi sporočajo svoje zahteve in sporočila vladi. Med drugim so bili na njih napisi 'Zahtevamo dostojne pokojnine', 'Naj živi Janez Janša, slovenski junak v vojni in miru', 'Hočemo zaslužene pokojnine', 'Mi smo ustvarjali to državo, v kateri sadove uživate zdaj vsi', pa tudi "Golob spada na Dob".

Ob tem je bilo več transparentov in jeznih vzklikov uperjenih proti aktualni vladi in premierju Robertu Golobu, nemalo prisotnih pa je izrazilo odobravanje do nekdanje vlade Janeza Janše. Dogodka se je udeležilo tudi več vidnih predstavnikov SDS-a, pobudnik iniciative Glas upokojencev, ki je organizirala shod, pa je nekdanji tržiški župan in nekdanji poslanec SDS-a Pavel Rupar.

Na Trgu republike so vihrale številne slovenske zastave in igrala narodnozabavna glasba. "Poslušaj, Ljubljana, slovensko pesem, poslušaj," je dejal Rupar, nato pa je v uvodu zaigral Slakov Čebelar in množica je zapela.

V nagovorih zbrani množici je bilo slišati, da je sedanja generacija upokojencev tista, ki je v vrstah čakala za bencin in gradbeni material, in tista, ki je na Roški cesti v Ljubljani protestirala proti temu, da bi bilo slovenskim državljanom sojeno v srbohrvaščini. Poudarili so, da gre za tisto generacijo, ki ima največ zaslug za osamosvojitev Slovenije, zato zdaj zahtevajo dostojno življenje, saj pokojnine niso socialna pomoč, ampak pravica. Vladi so sporočali tudi, da je dovolj norčevanja iz njih in da želijo dostojno življenje in spoštovanje.

Pobudnik shoda Pavel Rupar. Foto: BoBo/Borut Živulovič
Pobudnik shoda Pavel Rupar. Foto: BoBo/Borut Živulovič

Zbrane je nagovoril tudi glavni pobudnik Rupar, ki je dejal, da so povabili tudi Goloba in ministre, a ti niso prišli. "Žal se tudi tukaj delimo na ene in druge, to ni naš cilj, naš cilj je, da se združimo in povemo, da je to en narod," je dejal in s tem spomnil, da se vlada rada pokaže na trgu, ko je tam zbrana tista "druga" civilna iniciativa.

Rupar: Od 18 do 20 tisoč ljudi

Rupar je za STA povedal, da so s shodom želeli sporočiti, da so upokojenci živi in da zahtevajo le tisto, "kar so pričakovali vse življenje, v kar so verjeli in upali". Po njegovih besedah so se upokojenci znašli v krizi, saj se le stežka prebijajo iz meseca v mesec. Zato si želijo pogovorov z odločevalci, Rupar pa pričakuje, da bodo ti glede na zbrano množico kmalu tudi sledili.

Ocenil je, da se je zbralo od 18.000 do 20.000 ljudi, a kot pravi, bo pravo oceno podala policija. "Sem pa zelo vesel tega obiska," je dejal.

Na shod so po Ruparjevih besedah povabili tudi predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije, poslance, ministre, predsednika vlade, sindikate in druge upokojenske organizacije, a so bili na njem za zdaj sami. Če ne bodo slišani, bodo s shodi vztrajali, ker gre za starejše ljudi, jih ne nameravajo organizirati vsak teden, temveč vsakega prvega v mesecu. "Verjamem, da marsikdo pričakuje, da bomo omagali, da nimamo dovolj moči, osebno pa sem prepričan, da nas bo še več in bomo dosegli svoje načrte," je sklenil.

Množica je ob narodnozabavni glasbi zapela, nekateri pa so se tudi zavrteli. Foto: BoBo
Množica je ob narodnozabavni glasbi zapela, nekateri pa so se tudi zavrteli. Foto: BoBo

Zahteve protestnikov

Med zahtevami udeležencev protesta upokojencev sta takojšen 20-odstotni dvig pokojnin, ki so nižje od 1000 evrov, in 15-odstotni dvig za pokojnine v znesku od 1000 do 1500 evrov. Najnižja mesečna pokojnina naj bo 750 evrov, povprečna neto pokojnina pa 75 odstotkov povprečne plače v Sloveniji, zahtevajo v iniciativi Glas upokojencev Slovenije. Ob tem predlagajo, naj se v ustavo kot pravica upokojencev vpišeta 13. pokojnina in pravica do letnega dodatka v vrednosti ene upokojenčeve pokojnine. Plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja naj za tiste z manj kot 1000 evri pokojnine prevzame država. Država naj bi v skladu z njihovimi zahtevami upokojencem plačala tudi RTV-prispevek.

Medtem ko v iniciativi Glas upokojencev Slovenije opozarjajo na to, da so upokojence vsi pustili na cedilu, pa v Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) pravijo, da "v naši državi ni nihče ogoljufan pri pokojninah, je pa prikrajšan za marsikatero ugodnost zaradi (še vedno veljavne) zakonodaje, ki pa upokojencem resnično ni naklonjena". Zahteve ljudske iniciative so po njihovih besedah "naivne in populistične".

Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Minister Mesec v Odmevih: Naredili bomo vse, da bodo pokojnine čim boljše

Minister za delo Luka Mesec je bil gost v Odmevih. Z njim se je o zahtevah s protesta upokojencev pogovarjal Luka Svetina.

Glede protesta pred državnim zborom se sicer govori o nekih političnih povezavah, ampak ali lahko na te ljudi - bilo jih je več tisoč - pogledava kot na ljudi, ki so vrsto let vplačevali v pokojninsko blagajno, pa zdaj zahtevajo višjo pokojnino?
Da, absolutno. To je tudi gledišče, iz katerega sam gledam, nisem njihov nasprotnik, niti ni njihov nasprotnik vlada, nasprotno, naredili bomo vse, da bodo pokojnine čim boljše. V februarju načrtujemo redno uskladitev. Pokojnine so se vsako leto uskladile z rastjo plač in inflacijo. Tudi letos bo točno tako. 15. februarja dobimo zadnje podatke, imamo načrtovan znesek dodatnih 300 milijonov evrov iz proračuna zato, da se vsaj ohranja obstoječa raven. Druga stvar, ki je pomembna: letos se bomo ukvarjali s pokojninsko reformo in tukaj se bomo resno pogovarjali o tem, kaj je pravičen pokojninski sistem. Včeraj smo že imeli prvi sestanek delovne skupine, v kateri je tako rekoč celotna civilna družba. Dal sem jim nalogo, da do 15. februarja povedo, kaj so ključne krivice, ki jih je treba skozi to pokojninsko reformo obravnavati, in potem bomo glede na proračunske zmožnosti iskali najboljšo mogočo kombinacijo.


Veliko je bilo v teh dneh govora o plačah, ampak tudi pokojnine so bile vrsto let mizerne. Številni so bili prisiljeni živeti s pokojnino 300 evrov, če so bili na primer invalidsko upokojeni.
Nekatere stvari so zelo v oči vpijoče. Ko pogledate, kdo so najbolj ogrožene skupine prebivalstva pri nas, so to ženske, vdove, starejši od 65 let, ki živijo v grozljivi revščini. To bo treba začeti reševati. Nato ljudje, ki so se invalidsko upokojili. To niso ljudje, ki ne bi hoteli delati, ampak ki ne zmorejo delati, in v upokojenskih gospodinjstvih, kjer živijo invalidsko upokojeni ljudje, je kar 35-odstotna verjetnost, da so pod pragom tveganja revščine. Tudi to bo treba zajeti. Poskušali bomo vse te krivice zajeti, bo pa del družbenega dogovora, kakšne izdatke za pokojnine si bomo kot družba privoščili in kako bomo to kombinirali s storitvami dolgotrajne oskrbe. To je pa tudi reforma, ki jo letos izvajamo.


Pred časom je bila omenjena tudi ideja o obdavčitvi praznih nepremičnin, ki bo udarila po žepu predvsem starejše na podeželju. Kako je z načrtom tega? Se ne bojite, da bo to povzročilo več revščine kot pa socialnih rešitev?
Na noben način ne mislimo obdavčevati ljudi, ki živijo sami v hišah na podeželju ali kaj podobnega. Ko se pogovarjamo o praznih nepremičninah, se pogovarjamo predvsem o tem, kako z nepremičninskega trga preganjati špekulante. Torej tiste, ki so si nakopičil pet, deset in več stanovanj, ta stanovanja pa niso na podeželju. Ta stanovanja so običajno tam, kjer cene najhitreje rastejo - na Obali, v Ljubljani in drugih mestnih središčih.


Na dolgi rok bo treba nekaj storiti. Prebivalstvo se stara, povprečna starost je že 45 let. Poleg urejanja migracij se napovedujejo tudi kakšne spremembe na področju družinske politike?
Definitivno se bo treba pogovarjati o urejeni migracijski politiki, ker preprosto nam bistveno več ljudi odhaja v pokoj vsako leto, kot jih prihaja na trg dela. To je točka, ki je neizbežna, če se hočemo pogovarjati o tem, kako imeti vzdržen pokojninski sistemi na dolgi rok. Druga stvar, kar zadeva družinsko politiko, je anomalija, ki jo bomo verjetno zelo kmalu razrešili, že letos, in sicer imamo sistem, po katerem revnejša gospodinjstva in gospodinjstva do srednjega razreda dobijo otroški dodatek, bogatejša gospodinjstva dobijo davčne olajšave za otroke, vmes pa ni ne enega ne drugega. To bo treba prenoviti na način, da bo sistem progresiven, ko najrevnejši dobijo največ, potem pa ta premica rahlo upada proti vrhu.

Zbrani so za konec zapeli še Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje?, nekateri pa so ob tem tudi zaplesali.

Protestiralo več tisoč upokojencev
Velika množica upokojencev na Trgu republike v Ljubljani
Protest upokojencev v središču Ljubljane