Prežihova bajta, prislonjena ob Preški Vrh, je od leta 1979 odprta za javnost kot spominski muzej, posvečen pisatelju Lovru Kuharju – Prežihovemu Vorancu. To je značilna koroška stavba malega kmeta
Prežihova bajta, prislonjena ob Preški Vrh, je od leta 1979 odprta za javnost kot spominski muzej, posvečen pisatelju Lovru Kuharju – Prežihovemu Vorancu. To je značilna koroška stavba malega kmeta "bajtlerja". Z notranjo razporeditvijo prostorov hiše in "štiblca" je tipična predstavnica hiš s črno kuhinjo in je zato tudi etnografsko zelo zanimiva. Foto: BoBo

Obletnici na čast se bodo v programu z besedo in glasbo "sprehodili skozi 20 let kulturnega ustvarjanja in druženja pri Prežihovi bajti".

Tradicionalna srečanja pri Prežihovi bajti so se začela leta 2003 ob 110. obletnici rojstva Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca, so v vabilu na srečanje spomnili pri Koroškem pokrajinskem muzeju, ki upravlja spominski muzej.

Nobene obletnice ne spregledajo
"V tem obdobju smo praznovali okrogle obletnice, vezane na Prežihova literarna dela, zgodovinske prelomne dogodke, delovanje spominskega muzeja Prežihova bajta in poslanstvo Prežihove bralne značke,"
so našteli v muzeju. Ob tem so dodali še, da so tradicionalna srečanja pri Prežihovi bajti priložnost, da s programom izbranih vsebin, povezanih z življenjem in delom pisatelja, opozorijo tudi na aktualne teme.

Tokrat bodo kulturni program srečanja, ki se bo na Preškem Vrhu začelo ob 18. uri, sooblikovali župan Občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen, podpredsednik Mladinskega sveta Ravne Žiga Kristijan Žigon in vokalna skupina Smo, kar smo.

Na Koroškem je spomin na Prežihovega Voranca močno prisoten. Prežihovo bajto, ki so jo Kuharjevi kupili leta 1911, upravlja Koroški pokrajinski muzej. Ob obletnici Prežihovega rojstva, 10. avgusta, pripravlja tradicionalno srečanje pri Prežihovi bajti. Vseh bratov Kuhar, Alojza, Ivana, Avgusta in Lovra, ki so pustili pomemben pečat v lokalnem in tudi širšem prostoru, se vsako leto oktobra spomnijo tudi na tradicionalnih Kuharjevih dnevih v Kotljah. V spomin na pot, ki so jo ob božiču leta 1932 prehodile Prežihova žena in hčerki, pa se vsako leto decembra množice pohodnikov odpravijo na čezmejni pohod Čez goro k očetu, opisan v istoimenski Prežihovi povesti. Foto: Primož Podjavoršek
Na Koroškem je spomin na Prežihovega Voranca močno prisoten. Prežihovo bajto, ki so jo Kuharjevi kupili leta 1911, upravlja Koroški pokrajinski muzej. Ob obletnici Prežihovega rojstva, 10. avgusta, pripravlja tradicionalno srečanje pri Prežihovi bajti. Vseh bratov Kuhar, Alojza, Ivana, Avgusta in Lovra, ki so pustili pomemben pečat v lokalnem in tudi širšem prostoru, se vsako leto oktobra spomnijo tudi na tradicionalnih Kuharjevih dnevih v Kotljah. V spomin na pot, ki so jo ob božiču leta 1932 prehodile Prežihova žena in hčerki, pa se vsako leto decembra množice pohodnikov odpravijo na čezmejni pohod Čez goro k očetu, opisan v istoimenski Prežihovi povesti. Foto: Primož Podjavoršek

Pisatelj samouk s posluhom za kmečkega človeka
Prežihovega Voranca
(1893–1950) kot pisatelja slovenska literarna zgodovina uvršča med predstavnike socialnega realizma. Literarno pot je začel leta 1909 s črticami iz delavskega, kmečkega in potepuškega življenja. Zbrane so v knjigi Povesti, ki jo je izdal še pod svojim pravim imenom Lovro Kuhar. Sledijo njegove najbolj znane novele o življenju preprostih ljudi, kot sta Boj na Požiralniku in Odpustki, v katerih je opisal izjemne posameznike, ki so v sporu z okoljem.

Osrednji pripovednik socialnega realizma je postal z romanom Požganica, v katerem je upodobil boj za svobodo Koroške, vojnim romanom Doberdob in romanom Jamnica, s katerim je prikazal podobo življenja v rodnih Kotljah. Zadnji umetniški vrh so avtobiografske črtice Solzice, ena najlepših slovenskih mladinskih knjig. Pisal je tudi potopise (Od Kotelj do Belih Vod, Borba na tujih tleh) ter zgodovinskopolitične brošure in članke.