Kazimira Lužnik nam podobno kot pred leti Helena Žigon kaže, kako živeti, da bomo tudi v starosti vitalni. Foto: Urban Praprotnik
Kazimira Lužnik nam podobno kot pred leti Helena Žigon kaže, kako živeti, da bomo tudi v starosti vitalni. Foto: Urban Praprotnik

Biti in ostati mladosten skozi življenje je mojstrovina. Pomemben delček vitalnosti pa je skrit globoko v telesu, v sredici naših kosti.

V kosteh imamo rdeči kostni mozeg. Ta ima pomembno vlogo pri nastajanju novih rdečih krvnih celic, ki po telesu prenašajo kisik, novih belih krvnih celic, ki omogočajo imunsko zaščito, in trombocitov – krvnih ploščic, ki omogočajo strjevanje krvi. Tu nastajajo tudi osteoblasti – celice, ki obnavljajo kostno tkivo. Za ohranjanje našega zdravja si lahko torej zelo želimo, da ta vitalni rdeči kostni mozeg ohranjamo. Starostno pešanje zdravja je povezano tudi s tem, da se nam z leti postopoma zmanjšuje delež rdečega kostnega mozga in povečuje maščobni kostni mozeg, ki mu rečemo tudi rumeni kostni mozeg. Gre za naravni proces pretvorbe rdečega kostnega mozga v rumenega. Rumeni pa žal ni niti senca rdečemu. Pri rojstvu je dojenčkov kostni mozeg v celoti rdeč. Med 10. in 20. letom ga imamo okoli 75 %, med 50. in 60. letom okoli 50 %, od 80- do 90-letniki pa ga imajo le še okoli 30 %.

Žal kolesarjenje vseeno ne nudi takšnih obremenitev, s katerimi bi bolje ohranjali bolj mladosten rdeči kostni mozeg. Če imamo torej srečo, da lahko tečemo, potem je zelo smiselno, da to počnemo redno, in to na čim bolj trajnostni način.

Urban Praprotnik

Mladostni napoj
Kaj lahko počnemo, da upočasnimo pretvarjanje rdečega v rumeni mozeg? To vprašanje je zanimalo avstralske raziskovalce. Lotili so se preučevanja, kakšen vpliv ima gibanje pri tem.

V raziskavo so vključili 101 testiranca, tako moških kot žensk, starih med 25 in 35 let, ki so se pomembno razlikovali v načinu in količini gibanja. Nekateri so bili zadnjih pet let gibalno precej nedejavni, drugi so zadnjih pet let tekli od 20 do 40 km na teden, tretji so tekli več kot 50 km na teden, četrti pa so zadnjih pet let veliko kolesarili, in to vsaj 150 km na teden. Potem so jim natančno izmerili odstotek maščobnega mozga v njihovih prsnih in ledvenih vretencih.

Urban Praprotnik za MMC vsak teden piše kolumne o rekreaciji, teku, zdravi prehrani ... Foto: Osebni arhiv
Urban Praprotnik za MMC vsak teden piše kolumne o rekreaciji, teku, zdravi prehrani ... Foto: Osebni arhiv

Ugotovili so, da je gibanje koristno. Ampak pozor, ne koristi kakršno koli gibanje. Tekači, ki so tekli od 20 do 40 km na teden, so imeli manj maščobnega mozga kot gibalno nedejavni, tisti, ki so tekli več kot 50 km na teden, so bili še boljši. Kaj pa skupina kolesarjev? Je njihovih vsaj 150 kilometrov kolesarjenja na teden zadnjih pet let imelo koristen učinek na zmanjšan odstotek maščobnega mozga? Žal se pri njih odstotek maščobnega kostnega mozga ni značilno razlikoval od gibalno nedejavnih testirancev. Kako to? Pri kolesarjenju nismo deležni tako velikih navpičnih pospeškov, ki smo jim sicer deležni pri vsakem dotiku s tlemi med tekom.

Tisti, ki so tekli več kot 20 kilometrov na teden, so imeli odstotek kostnega mozga takšen, kot ga imajo osem let mlajši gibalno nedejavni testiranci. Z nadaljnjim povečanjem količine teka za devet kilometrov na teden se je testirancem kostni mozeg pomladil še za eno leto.

Kolesarjenje je prijetno in koristno gibanje. Če lahko izbiramo, se raje usedimo na kolo kot pa v avtomobil ali na motor. Žal pa očitno kolesarjenje vseeno ne nudi takšnih obremenitev, s katerimi bi bolje ohranjali mladostnejši rdeči kostni mozeg. Če imamo torej srečo, da lahko tečemo, potem je zelo smiselno, da to počnemo redno, in to na čim bolj trajnostni način.

Kazimira Lužnik počne prav to. Od doma se s kolesom odpelje do trgovine. Potem se na poti domov ustavi še na stadionu in odteče kakšen krog, tako za zabavo, zato, ker lahko.

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.