Krajani Ceršaka v občini Šentilj zahtevajo zaprtje kompostarne, ki že več kot 13 let deluje na otoku reke Mure. Dovolj imajo neznosnega smradu in insektov, ki se širijo iz nje, prav tako obljub o izboljšanju razmer. Pod peticijo za njeno zaprtje so zbrali 1.100 podpisov. Ker menijo, da je bilo okoljevarstveno dovoljenje izdano na neobstoječi podlagi, bodo zahtevali revizijo postopkov in presojo vplivov na okolje.

Neznosen smrad in invazija insektov

V kompostarni Ceršak, ki je v zasebni lasti, na leto predelajo 23 tisoč ton bioloških odpadkov, dovoljenje pa imajo za predelavo 36 tisoč ton, kar jo uvršča med največje take obrate v državi. Ker se iz nje širijo neznosen smrad in roji muh, ki bližnjim in oddaljenim prebivalcem onemogočajo normalno življenje, se že več let vrstijo pozivi lastniku, naj delovanje kompostarne uredi tako, da ne bo moteča za okolico.

Ker noben dogovor doslej ni pripeljal do izboljšanja razmer, je krajanom prekipelo. Vzpostavili so civilno iniciativo, se oborožili z dokumentacijo, preučili zakonodajo in se odločili, da gredo v pravno vojno za zaprtje kompostarne.

»Podjetje Kogal (ki je lastnik in upravljavec kompostarne, op. a.) krši Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta in druge predpise. Nam je preprosto dovolj, da moramo živet v smradu in prenašati muhe,« pravi predsednica Civilne iniciative za zaprtje kompostarne Marija Janžek.

Objekt v območju Nature

Krajani si želijo živeti v čistem in zdravem okolju, kompostarna pa ga onesnažuje, trdijo v civilni iniciativi. Opozarjajo, da objekt nikoli ne bi smel delovati na otoku reke Mure, na varovanem območju Natura 2000. Opažajo, da kompostarna izcedne vode odvaja kar v Muro, cedi se tudi iz tovornjakov med transportom, kar je še posebej problematično na dovozni cesti, ki ni asfaltirana, in snovi pronicajo v zemljo, so opozorili na zboru krajanov. Ker je kompostarna v neposredni bližini vodovarstvenega območja, se sprašujejo, kako varna je njihova pitna voda.

Poudarjajo, da živalim ni preprečen dostop do kompostarne, v oči in nos pa bodejo tudi ogromni kupi komposta, ki pokrivajo še nekajkrat večjo površino kot predelovalni objekt, saj kompostarna izdelanega komposta trenutno ne prodaja, ampak ga zgolj skladišči in je tam vaba za insekte in glodavce.

Kogal: Vse je v skladu s predpisi

Direktor podjetja Kogal, ki upravlja kompostarno, Karli Udovičič, zatrjuje, da ravnajo v skladu s predpisi. Po njegovih besedah so smrad in muhe, ki so povezani s predelovalnim procesom, omejeni na ožje območje kompostarne.

»Delujemo v skladu z dovoljenji in zakonodajo. Doslej smo uvedli več ukrepov za zmanjšanje vplivov na okolje in stalno vpeljujemo dodatne tehnološke izboljšave. Dosedanji nadzorstveni pregledi niso pokazali, da bi bilo karkoli narobe,« pravi Udovičič in pojasnjuje še, da kupe komposta prekrivajo s posebnimi folijami, dezinsekcije in deratizacije pa izvajajo redno in pogosteje, kot je predpisano. Izcedne vode prečistijo v čistilni napravi. Smrad omejujejo z biološkimi in s kemičnimi filtri, s katerimi »zahteve iz okoljevarstvenega dovoljenja ne samo izpolnjujemo, ampak jih tudi presegamo,« pojasnjuje Udovičič in priznava, da proizvedenega komposta že dalj časa ne prodajajo, ampak ga le kopičijo, ker bi po trenutnih cenah na trgu zanj iztržili premalo.

Direktor Kogala tudi priznava, da so jim ob inšpekcijskih nadzorih, lani jih je bilo pet, naložili ukrepe. Vse so po njegovih besedah izvedli v predpisanem roku.

»Vsaka inšpekcija je ugotovila pomanjkljivosti in kršitve okoljevarstvenega dovoljenja. Torej trditev, da je vse v redu, ne drži,« odgovarja Marija Janžek.

Zahtevajo zaprtje kompostarne

V Civilni iniciativi so prepričani, da je Arso leta 2004 izdal okoljevarstveno dovoljenje kompostarni na neobstoječi podlagi, zato bodo zahtevali revizijo postopka. »Arso je izdal dovoljenje za kompostiranje na podlagi dveh odločb Upravne enote, ki pa sta se nanašali zgolj na dovoljenje za začasni plato za sanacijo nelegalnega odlagališča odpadkov, brez kompostiranja,« pojasnjuje Janžkova.

Poleg tega bodo zahtevali presojo vplivov na okolje. Izvedeti želijo, kako je dosedanje delovanje kompostarne vplivalo na kakovost zraka, zemlje in vode. »Prepričani smo,« poudarja Janžkova, »da kakovost ni na ustrezni ravni, zato tudi zahtevamo odvzem okoljevarstvenega dovoljenja. Naš cilj je zaprtje kompostarne, saj nas podjetje doslej ni prepričalo, da je sposobno urediti razmere.«

Civilna iniciativa ima pri nadaljnjih korakih podporo krajanov in občine Šentilj, ki bo tudi pokrila morebitne pravne in druge stroške postopkov. Župan Štefan Žvab: »Občani imajo pravico bivati v čistem in zdravem okolju.«

Če z zahtevo po odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja ne bodo uspešni, v Ceršaku napovedujejo stopnjevanje aktivnosti, tudi s protesti in blokado ceste, ki vodi h kompostarni.