V želji, da bi neozdravljivo bolnim zagotovili kakovostnejše življenje in da bi družinski člani lažje psihološko podprli bolnika in se ob tem soočili s svojimi občutki nemoči in žalosti, so pri projektu Zadnja pomoč združili moči študentje treh mariborski fakultet in strokovnjaki inštituta za paliativno medicino in oskrbo mariborske medicinske fakultete in društva Hospic.

"Upamo, da bo projekt pomembno prispeval k detabuizaciji paliativne oskrbe - področja, ki je pri nas še prepogosto nerazumljeno," meni Ana Keršič, študentka medicine. S projektom so želeli zbrati koristne informacije, razviti mrežo ponudnikov paliativne oskrbe in vplivati na vse nas, da dojamemo, da paliativna oskrba ni podaljševanje življenja ali umiranja, temveč ohranjanje dostojanstva človeka in kakovost življenja do zadnje minute.

Tako so sestavili informativni atlas oziroma spletno stran o ponudnikih paliativne oskrbe v Sloveniji, spisali zloženko in iz nemščine prevedli priročnik za inštruktorje, izvajalce paliativne oskrbe pri projektu Zadnja pomoč. "V Sloveniji je zdaj že 150 inštruktorjev paliativne oskrbe, mreža se vse bolj širi in njihov prispevek je neizmeren," poudarja predstojnica inštituta za paliativno medicino in oskrbo na mariborski medicinski fakulteti doktorica Nevenka Krčevski Škvarč. "Med inštruktorje se lahko vključijo vsi in ne zgolj zdravstveni delavci. Inštruktorji širijo znanja naprej, gredo v krajevne skupnosti, domove za starejše, bolnišnice, šole in druge ustanove, kjer ozaveščajo, kaj doživljajo ljudje z neozdravljivimi boleznimi in kako jim lahko pomagamo," še pojasnjuje doktorica Krčevski Škvarč.

Kajti doslej nas o zadnji pomoči ni učil nihče, a se moramo na koncu vsi soočiti z njo. Zato so prizadevanja udeležencev projekta Zadnja pomoč neizmerno dragocena.