Mariborska občina je po več letih obudila idejo, da bi dejavnosti Kulturnega centra Pekarna preselila. V ta namen bi odkupila in obnovila propadlo Mariborsko tekstilno tovarno v Melju, v Pekarno pa BI umestila dejavnosti UKC-ja in medicinske fakultete. Uporabniki Pekarne pa imajo pomisleke.

Občina v selitvi Pekarne vidi priložnost tako za razvoj zdravstva kot oživitev degradiranega Melja. Podžupanja Alenka Iskra zavrača vtis, da gre za enostransko odločitev in metanje »Pekarnarjev« na cesto:

"Čaka nas še precej dela. Mestna občina Maribor se zaveda vsebin, ki jih Pekarna tudi mestu daje. Te nove rešitve in nove lokacije bomo iskali v dialogu s Pekarno."

Urška Breznik iz društva Pekarna Magdalenske mreže pa opozarja, da med uporabniki in občino vlada nezaupanje. Prepričana je, da je Pekarna z nevladnimi kulturnimi, socialnimi, izobraževalnimi, športnimi in drugimi programi pomembno povezana s sosesko:

"Melje je lahko prostor, kjer se dogajajo stvari enkrat na teden, ne pa kakršne koli druge vsebine, ki so vezane na vsakodnevne uporabnike in uporabnice. Dogodki v Pekarni niso vsebine, ki se jih tišči na obrobje. Če to delamo, jih še bolj marginaliziramo."

Občina se je ob prevzemu Pekarne od države zavezala k razvoju mladinske kulture. Zaradi statusa nekakšne »svobodne cone« in nočnega življenja pa je Pekarna prišla tudi na slab glas. Predsednik sveta mestne četrti Magdalena Jožef Grah:

"Vidimo priložnost, da se raziskovalna dejavnost na področju zdravstva in medicine tukaj zagotavlja, nismo pa proti, da se izvajajo te dejavnosti, ki so pač že zdaj v MKC Pekarna. Res pa je, da so problematične glede varnosti."

A vtis o slabem slovesu Pekarne je napačen, kar dokazujejo podatki, pravi Ramiz Derlić iz društva IndiJanez. Pojasnjuje, da tam deluje okoli 30 subjektov, veliko več je njihovih uporabnikov. Delujejo dolgoročno, v stavbe vlagajo. Z občino se ob tem dogovarjajo za enotna pravila upravljanja.