Z odvisnostjo od iger na srečo se je prvič srečal konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je usposabljal za krupjeja v tedanjem Casinoju Maribor. Eden izmed njegovih kolegov je tedaj nenadoma izginil, pri čemer je kasneje izvedel, da je tri noči hazardiral v casinoju v Gradcu, kjer je zapravil veliko količino denarja, ki ni bil njegov.

Tedaj je spoznal, da imajo igre na srečo številne negativne učinke. Uvodoma nam je pojasnil, katera predstavlja največje tveganje za nastanek odvisnosti. »To so zagotovo igralni avtomati, ki so zasnovani na način, s katerim manipulirajo z našimi možgani in nam ne dovolijo, da odidemo od igralnega avtomata. Igralna naprava manipulira z nami tako, da nam ponuja v zmage preoblečene poraze, čeprav denar nominalno izgubljamo. V še večjih težavah pa se lahko znajdemo, če igramo igre na srečo preko spleta. Kot primer lahko vzamemo ruleto, katere igranje preko spleta poteka desetkrat hitreje kot v igralnici. Izplačilo se izvede takoj in že v nekaj sekundah je na vrsti nova igra.«

Eden izmed najpomembnejših dejavnikov pri nastanku zasvojenosti s hazardom je časovni interval med posameznima igrama. »Če igramo na igralnem avtomatu, kjer se v eni uri zvrsti med 1000 in 1200 iger, ki si sledijo ena za drugo in med njimi ni nobenega premora, to pomeni, da človek nima časa za razmislek o tem, kaj sploh počne. Zaradi tega lažje pade v težave, povezane s problematičnim igranjem ali celo zasvojenostjo.«

Morda bi nas večina pomislila, da je takšna vrsta zabave zgolj domena premožnejših slojev prebivalstva, vendar to ne drži. »Tovrstne igre najpogosteje igrajo revni sloji prebivalstva, migranti in mladi samski moški. Gre za populacijo, ki si tega ne more privoščiti, zato tudi lažje zaide v težave. Ob tem bi še dodal, da strokovna literatura igre na srečo navaja kot obliko regresivnega davka, pri katerem revnejši sloji prebivalstva plačajo proporcionalno večji delež kot bogatejši.«

Za pomoč odvisnikom so na Zavodu Etnika izdelali tudi posebno aplikacijo Re.Start. Zanimalo nas je, kako si lahko z njo pomagajo. »Trenutno sta funkcionalna dva modula. Eden izmed njih je dnevnik, v katerega posameznik vpisuje dogodke, npr. kdaj in koliko je igral, kakšen je bil zaslužek oz. izguba, kako se je pri tem počutil in kakšna je bila moč želje po igranju. Na drugem modulu pa lahko spremlja statistične podatke, ki iz tega izhajajo in se pri tem odloči za program, ki traja 6, 8, 12 ali 24 tednov. Na voljo je tudi možnost svetovanja ali pa psihoterapije, ampak v tem primeru je zahtevana popolna abstinenca glede igranja ali ukvarjanja s kakršnimi koli špekulacijami.«

Vendar pa prej omenjeni igri na avtomatih in ruleti še zdaleč nista edini, ki povzročata odvisnost. V sodobnem svetu vedno večji problem predstavljajo športne stave. Zaradi njihovega agresivnega oglaševanja marsikateri mladostnik in mlajši odrasli misli, da so stavnice neločljivo povezane s športom, čeprav temu še zdaleč ni tako. To lahko marsikoga pripelje v velike finančne težave. »Spominjam se fanta, starega 21 let, ki se je name obrnil pred meseci in zapisal, da je na športnih stavah zapravil 500 evrov. Čez nekaj časa se je spet javil in mi sporočil, da njegova izguba znaša 8000 evrov. Nadaljeval je z lovom za izgubljenim zakladom in si nabral večkratnik osnovne izgube, ki je zanj pomenila hudo bolečino, zaradi katere je pri nas poiskal pomoč.«

Zanimalo nas je, koliko let omenjeni zavod že deluje na tem področju. »Projekt ozaveščanja in nudenja anonimne brezplačne pomoči smo začeli leta 2012, da bi pomagali odvisnikom do 30. leta. Kasneje so pri nas pomoč začeli iskati tudi starejši. Od leta 2017 pa nas financira Ministrstvo za zdravje, s čimer so nam omogočili eno redno zaposlitev. Delujemo na področju celotne države in imamo ekipo psihoterapevtov v Ljubljani in Mariboru.«

Za konec smo Ornika še vprašali, kakšne preventivne ukrepe bi morala država sprejeti, da bi preprečila negativne učinke med mladimi. »Zagotovo bi bilo primerno uvesti vstopnino v igralnice in igralne salone, česar sedaj ni. Na ta način dosežeš, da igre na srečo niso več tako dostopne. Drug ukrep bi lahko bil dvig omejitvene starosti z 18 na 21 let. Morali bi uvesti rešitve, ki dokazano delujejo, in jih implementirati.«

Pri vsem skupaj moramo poudariti, da igranje iger na srečo ni pot do finančne neodvisnosti, ker ima od njih vselej večjo korist tisti, ki jih organizira, saj dobiva denar od igralcev. Enkratni dobitek še ne pomeni, da se bo vaš izkupiček povečeval, saj lahko priigrani denar že v naslednji igri izgubite. Sistem tovrstnih iger namreč deluje tako, da je igralec vselej na izgubi.