Glavni namen projekta Na varnem si je po besedah Ane Pavlič, programske direktorice inštituta za proučevanje enakosti spolov, »žrtvam nasilja in mladostnikom pomagati pri reševanju stisk, v katerih so se znašli v obdobju med in po epidemiji, jih opolnomočiti ter jim ustrezno in brezplačno, anonimno, varno in strokovno v zvezi s temi stiskami svetovati.«

Projekt predstavlja nadgradnjo dosedanjega dela inštituta za proučevanje enakosti spolov IPES in je odziv na »pojav epidemije nasilja nad ženskami in epidemije duševnih stisk, ki sta nekako dve epidemiji, ki sta se pojavili v senci te zdravstvene krize, v kateri smo se znašli.«

Pavličeva dodaja, da je ravno zaradi zaprtij, karanten in drugih ukrepov, povezanih z epidemijo prišlo do tega, da so žrtve to obdobje preživele v zapovedanem zaprtju s povzročitelji nasilja in zato seveda z oteženimi načini iskanja pomoči. Po drugi strani pa je epidemija »na poseben način prizadela tudi populacijo mladih, ki je v obdobju izgrajevanja osebne identitete in s tem večjih življenjskih prelomnic bila postavljena v stanje oteženega izobraževanja, raziskovanja možnosti in spletanja medosebnih vezi.«

Stiske rešujejo s kombiniranim pristopom, ki vključuje »ozaveščanje, svetovanje, ki poteka vsak dan od ponedeljka do petka in je brezplačno, prek telefona, e-pošte, spletnega in video klepeta ter tudi karierno svetovanje in pa vzpostavitev varnih točk za vse žrtve nasilja na področju Podravja.«

Varne točke v podravski regiji nudijo »mestna občina Maribor, pošta Slovenije, mladinsko kulturni center Maribor, Lekarne Maribor, Lekarne Ptuj, Lekarne Ormož, Lekarne Miklavž, Mariborska knjižnica ter društvo Indijanez.«

Po besedah Pavličeve pri projektu pomoč lahko poiščejo vse osebe, ki so se »v času epidemije oz. v času, ko se borimo s posledicami epidemije, znašle v stiski, primarno pa so ciljne skupine vse žrtve nasilja in mladostniki.«

Projekt sledi raziskavi Vzdušje v intimno-partnerskih odnosih in družinah v času karantene in povečane negotovosti, ki jo je inštitut izvedel lani. Ta je na reprezentativnem vzorcu 700 rešenih anket razkrila »poglabljanje ključnih seveda že prej obstoječih neenakosti, ki pa imajo na preživljanje epidemije in na njene posledice zelo pomembne učinke.«

Med drugim so ugotovili, da je »kar 65% anketirancev menilo, da je epidemija povzročila porast nasilja v partnerskih odnosih ter da je vsaka deveta anketirana oseba v času karantene doživela vsaj eno obliko nasilja. Dodaten skrb vzbujajoč podatek pa je bil tudi, da kar 85% anketiranih o svojih stiskah ni spregovorilo z nikomer. Izsledki te raziskave so nam tako prikazali res praktične posledice zapiranja, različna vzdušja, ki v karantenah vladajo v domovih, porast nasilja in pa seveda problematiko normaliziranja nasilja v Sloveniji ter tudi na stigmatizacijo temnejših plati življenja, ki nam onemogoča, da bi v stiski poiskali pomoč.«

Projekt, ki bo potekal do konca letošnjega leta, je nekatere izmed teh ciljev ne le dosegel, ampak tudi presegel. »Prav konkretno nam je recimo uspelo vzpostaviti precej več varnih točk, kot je bilo to predvideno. Namesto predvidenih petih jih zdaj deluje 24. Prav tako smo usposobili več kot 30 zaposlenih oseb, ki na teh varnih točkah nudijo prvo pomoč v smislu psihosocialne podpore in nadaljnjih usmeritev za žrtve nasilja. Vsak teden izvajamo več brezplačnih psihosocialnih svetovanj, pri čemer imamo kar nekaj povratnikov in pa seveda tudi vsak teden nove osebe, ki so se znašle v stiski. Odličen odziv pa imamo tudi na našo najbolj nedavno aktivnost, s katero smo začeli. To so tematske delavnice psihosocialnega opolnomočenja. Do sedaj jih je bilo izvedenih že pet in na vsako izmed teh je prišlo več kot 70 udeležencev. Do konca leta jih načrtujemo še 5.«

Cilj projekta je bil tudi razvoj spletne rešitve Na varnem si, ki »omogoča varno, lokacijsko neodvisno in učinkovito ozaveščanje ter seveda prilagojeno psihosocialno svetovanje tako za žrtve nasilja kot tudi za mladostnike«.

V projektu, ki ga izvaja inštitut za proučevanje enakosti spolov IPES, sodelujejo psihologinje, zaposlene na inštitutu, prav tako pa so »kot prostovoljci in prostovoljke vključeni študenti in študentke psihologije tako iz univerze v Mariboru kot iz univerze v Ljubljani, seveda pa k projektu ključno prispevajo tudi vse organizacije, ki so velikodušno pristale na sodelovanje v obliki nudenja varnih točk za žrtve nasilja v Podravski regiji.«

Pavličeva obenem dodaja, da »izvedba ozaveščevalne kampanje v okviru projekta zagotovo ne bi bila mogoča brez sodelovanje res izvrstnih slovenskih igralk in igralcev, ki so se tako doživeto vživeli v doživljanje različnih stisk, ki jih je epidemija Covid-19 osvetlila ali pa še bolj poglobila.«

Projekt se financira iz operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020. Skupna predvidena vrednost projekta in sofinanciranja znaša 130.200,00 evrov.

Tatjana Milovanović Radio Slovenija Internacional / Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope # Euranetplus