V času, ko moramo upoštevati številne omejitve in higienske ukrepe, nas je zanimalo, s čim se ta hip soočajo ljudje s posebnimi dietami in ali v trgovinah najdejo dovolj hrane zase. Gostja jutranjega programa je bila Suzana Kranjec, oseba s celiakijo in KVČB (kronično vnetno črevesno boleznijo).
Suzana Kranjec je sicer tudi strokovna podpora Društvu Celiac – Življenje brez glutena in avtorica knjige Življenje brez glutena. Je tudi soavtorica knjige z Marjetko Kreševec Fermentiraj.si in Brezglutenska akademija.
Tudi za celiakaše se je življenje malo spremenilo. “Zagotovo so skrbi, kako bo glede nabavljanja in nakupa hrane. In sicer zato, ker smo omejeni z odhodi v trgovino in ker nas skrbi ali bodo police dovolj založene. Ljudje s terena sicer sporočajo, da so zaenkrat police dobro založene, dobavitelji pa pravijo, da je povpraševanje po brezglutenskih izdelkih izjemno naraslo,” je povedala sogovornica.
Bolniki s celiakijo so že pred koronavirusom morali upoštevati stroge higienske ukrepe, saj ne smejo zaužiti niti drobtinice glutena. Suzana Kranjec ima diagnosticirano celiakijo že 20 let: “V tem času so marsikdaj bile kar velike stiske. Recimo, pridemo v trgovino, naberemo živila in moramo svoja živila naložiti na tekoči trak pri blagajni, ki je ves od moke. In ko pridemo domov, moramo vse te izdelke očistiti in umiti embalažo. To je pravzaprav tako kot zdaj v času koronavirusa, ko nas je strah, da bo karkoli na izdelkih. Izdelke, recimo, pustimo doma v kleti in jih potem vnašamo v kuhinjo, jih čistimo, peremo. To je naš vsakdanjik.”
Trenutno je največje povpraševanje po moki. “Večina bolnikov s celiakijo si sami pečemo kruh. Kupljen kruh ima namreč veliko konzervansov in aditivov. Ni ne dober, ne prijeten in tudi ne prijazen za naše črevesje.”
Znaki celiakije so sicer lahko atipični, diagnosticiranje pa je lahko zelo velik problem: “Tudi 9, 10 in več let traja, da bolniku postavijo diagnozo celiakija.” Problem je v tem, kot opozarja Suzana Kranjec, da če se diagnoza celiakija ne postavi pravočasno, se lahko pojavijo še druge avtoimunske bolezni. Ko pa je bolezen enkrat diagnosticirana, bolnik spremeni prehrano in čuti velike spremembe v svojem počutju.
Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete tukaj:
