Doživljajski park Vulkanija zagotovo spada med tiste turistične točke v Prekmurju, ki se jih splača obiskati. Njegovi začetki so tesno povezani z nastankom Krajinskega parka Goričko leta 2003.
Lahko bi rekli, da je Vulkanija odličen turistični produkt, ki je nastal v sodelovanju med lokalno skupnostjo in ponudniki turističnih storitev. Direktorico Vulkanije Danijelo Krpič smo vprašali, kako je doživljajski park spremenil Goričko. »S turističnega vidika se je Prekmurje in Goričko v zadnjih letih zelo dobro razvilo, pri čemer se veliko dela na trajnostnem in zelenem turizmu. Doživljajski park Vulkanija je ena glavnih atrakcij, ki privablja turiste iz vse Slovenije. Slednji nato tukaj spoznajo še druge razvijajoče se dejavnosti, med katerimi še posebej izstopajo rokodelci, ki ohranjajo tradicijo in kulturo ter na ta način pripomorejo k trajnostnemu razvoju turizma.«
Ob tem moramo poudariti, da njegove vsebine še zdaleč niso namenjene zgolj najmlajšim. »Marsikdo misli, da je doživljajski park namenjen zgolj otrokom, a ko pridejo k nam odrasli in vidijo, kaj tukaj prikazujemo, so pogosto še bolj navdušeni kot otroci. Mnogi izmed njih se namreč tukaj prvič srečajo s 3D očali in obnovijo snov, ki so se jo o vulkanih naučili v šoli. Najbolj pa jih navduši pot, ki jih pelje skozi vulkansko podzemlje in dodatna ponudba, med katero spadata vožnja z Olijevim vlakcem po vulkanski pokrajini in razstava mineralov.«
Izvedeli smo tudi, kakšne so značilnosti vulkanske pokrajine na Goričkem. »Zagotovo je glavna značilnost ta, da so še vedno vidni obrisi kraterja vulkana, ki je imel premer enega kilometra. Na njem stojita tako Vulkanija kot tudi največji grad na Slovenskem grad Grad.«
Z Olijevim vlakcem smo se po vulkanski pokrajini zapeljali tudi mi. Krtek Oli je maskota Vulkanije, pri čemer njegovo ime izvira iz minerala olivina, ki ga lahko najdemo tudi v nekdanjem kamnolomu. Slednji je deloval vse do osemdesetih let 20. stoletja. Gradbeni material so nekoč iz njega pridobivali tako, da so v skalo zvrtali luknjo in vanjo vstavili dinamit. Nato so prižgali vrvico, ki je morala biti dovolj dolga, da so kamnoseki imeli dovolj časa, da so se lahko skrili na varno, preden je dinamit razneslo. Ob tem domačini vedo povedati, da je včasih kakšen kos kamna priletel tudi na dvorišča njihovih hiš. Po postanku v kamnolomu smo se nato odpravili tudi po okoliških gričih, ki so ostanki nekdanjega kraterja vulkana, na katerem se nahaja tudi prej omenjeni grad Grad.
Glede na to, da smo med obiskovalci doživljajskega parka opazili veliko otrok, nas je zanimalo, kakšni so njegovi didaktični učinki. »Ena izmed naših sodelavk je pred kratkim na to temo opravljala magistrsko nalogo, zato lahko s ponosom rečem, da je njena analiza pokazala, da ima naš park izjemne didaktične učinke. Otroci si na doživljajskem potovanju skozi podzemlje zapomnijo veliko več kot pa v šoli. Poleg pa jim takšne interaktivne vsebine ostanejo dlje časa v spominu v primerjavi z učenjem iz knjig.«
Desetletno Brino smo vprašali, kaj ji je bilo ob obisku Vulkanije najbolj všeč. »Najbolj mi je bilo všeč, ko smo bili na vlakcu, ki se je premikal (virtualna vožnja na površje op. a.). Sem smo prišli na izlet, zato smo si ogledali tudi nekatere muzeje.« Brina je v isti sapi še dodala, da sploh ni vedela, da je v Sloveniji obstajal vulkan.
Naleteli smo tudi na mamico s tremi otroki in jo vprašali, zakaj se je odločila, da jih pripelje na Goričko. »Tukaj smo že tretjič. Prvič smo bili, ko je bil naš najmlajši član še zelo majhen. Ker je navdušen nad dinozavri in vulkani ter geološko zgodovino zemlje, sem se odločila, da ga bom ponovno pripeljala v Vulkanijo, da bo videl, kako je naš planet izgledal pred milijoni let.«
Naš obisk Vulkanije se je počasi približeval koncu, zato smo Danijelo Krpič vprašali, ali ji je v spominu ostal kakšen nenavaden pripetljaj, ki se je zgodil kakšnemu izmed obiskovalcev. »Najbolj zanimivi so bili začetki našega delovanja, ko smo se soočali s samim delom in vsebino ter podajanjem znanja obiskovalcem. Smo na lokaciji, ki je zelo blizu pokopališča, zato so se mnogi na začetku, ko so obiskali podzemlje, spraševali, kje se dejansko nahajajo. Ne bom vsega izdala, zato vabim vse poslušalce, da nas obiščejo in kakšno zanimivo anekdoto izvejo iz prve roke.«
Navkljub ponosu na opravljeno delo pa razvijalcem doživljajskega parka v prihodnje ne bo zmanjkalo izzivov. »Našo vulkansko zgodbo želimo razvijati še naprej. Pri tem nameravamo dodati še kakšno interaktivno vsebino in razviti aplikacijo. Načrtujemo tudi popestritev ponudbe v kamnolomu in možnosti za nastanitev, da bi lahko ljudje tukaj prespali in začutili energijo, ki jo oddaja vulkanska kamnina.«
Tudi mi ekipi Vulkanije želimo veliko novih in inovativnih idej pri predstavljanju nastanka in delovanja edinega vulkana na območju Slovenije. Ljudje se v bližino vulkanov naseljujejo zaradi rodovitne prsti, zato naj bogata naravna in kulturna dediščina na Goričko privabi še več turistov oz. naj postane njegov zaščitni znak.
