Društvo Joga v vsakdanjem življenju Maribor enota Ptuj je v sklopu Mednarodnega dneva joge prejšnji torek pripravilo brezplačno vadbo joge. Vadbo je vodila Ksenija Haračič, sicer po poklicu zdravnica, ki je za naš radio spregovorila o svojih prvih srečanjih z jogo. »Med študijem medicine je bilo kar precej stresa in s tem posledično več potrebe po sproščanju. Slednje sem dosegla z jogo, saj sem takoj uvidela njene pozitivne učinke, ki so se pokazali v lažji koncentraciji ob študiju. To me je navdahnilo do te mere, da sem postala inštruktorica joge in pričela deliti svoje pozitivne izkušnje.«

Zaupala nam je, kako joga pomaga našemu telesu, da se lažje sooča s stresom. »Stres aktivira naš simpatični živčni sistem, ki nam dviguje krvni tlak in srčni utrip, kar pomeni tudi počasno naraščanje stresnih hormonov. Na drugi strani pa joga želi aktivirati parasimpatični živčni sistem, s čimer ob rednem izvajanju doseže harmonijo med obema sistemoma ter ustvari hormonsko ravnovesje.«

Haračičeva je povedala, da ni enotnega pravila o tem, kdaj je jogo najbolje izvajati. »Največ ljudi vadbo asane in pranajame najraje izvaja zjutraj kot sveži začetek dneva, medtem ko drugi vaje najraje izvajajo zvečer ali celo opoldan. Glede tega res ni pravila, pri čemer so možne tudi različne kombinacije kot npr. ta, da asano izvajamo zjutraj, meditacijo pa zvečer ter temu prilagodimo tudi dihalne tehnike in sproščanje. Načeloma pa gre pri vsem skupaj za način življenja, kar pomeni, da je prisotna v vsakem trenutku.«

Ob tem naj dodam, da sem vaje iz joge opravil tudi sam. Po njih sem se počutil precej umirjeno in nekoliko zaspano, zato bi bilo zame morda bolje, da bi jogo izvajal zvečer. Seveda pa vsakemu posamezniku lahko ustreza nekaj povsem drugega, pri čemer mora najbolj ugoden čas izbrati sam.

Milovan Milonič se z jogo ukvarja že več kot trideset let. Pred tem je menil, da je za spopadanje s stresom bolj učinkovita rekreacija, a je danes drugačnega mnenja. »Če bi me pred tridesetimi leti vprašali, kaj me bolj pomirja, bi dejal, da je to rekreacija, zdaj pa menim, da je to joga.«

Milonič ob tem pravi, da je od vsakega posameznika odvisno, koliko časa potrebuje za umiritev misli, da mu te ne uhajajo drugam. »To je postopen proces, ki se ga z vadbo začneš učiti preko asan ter spoznaš osnovne tehnike pranajame in meditacije. Ker sem to počel postopoma, sem pričel več časa posvečati pranajami in nato tudi meditaciji.«

Ker smo pranajamo že večkrat omenili, nas je zanimala njena definicija. »Prana pomeni življenjska energija oz. zrak, ki ga zajamemo. Pri tem imam v mislih energijo, ki jo zajamemo z dihanjem kot življenjsko pomembnim procesom. Preko pranajame nato opazujemo njegov potek. Skratka, gre za ozaveščeno opazovanje vdiha in prenos življenjske energije preko njega.«

Zanimalo nas je, ali lahko spreminjanje letnih časov na nas deluje stresno. »Tudi to lahko vpliva na nas. Menjava letnih časov lahko na nas prinese podzavesten stres, še bolj pa na to vplivajo različna življenjska obdobja. Pri najstnikih se težave s stresom kažejo drugače kot pri ljudeh, ki hodijo v službo ali pri starejši populaciji. Teh vplivov je več in so med sabo zelo različni.«

Ksenija Haračič nam je pojasnila, kako se joga prepleta z uradno medicino. »Ta kombinacija je zelo zanimiva. Gre za spoštovanje obeh pristopov, ki lahko veliko prineseta k dobrobiti ljudi, kar je zelo dobrodošlo in vse bolj sprejeto med mlajšo populacijo. Sama to dojemam kot nadgradnjo znanja in sodelovanja z ljudmi, ki so bodisi moji kolegi bodisi pacienti, kar mi precej pomaga pri vsakdanjem delu.«

Za konec smo jo vprašali, kako lahko ljudje nevtraliziramo dejavnike stresa na delovnem mestu. »Rekla bi, da predvsem s sproščanjem in opazovanjem vdiha ter asane, da dobi človek moč, da se lahko od oddalji od stresnih dejavnikov ter se posveti notranjosti, kjer je on sam gospodar.«

Očitno so starodavne tehnike pomirjanja postale zanimive tudi za ljudi z medicinsko izobrazbo, ki so prepoznali njihove pozitivne učinke glede blaženja negativnih posledic stresa. Kseniji in Društvu joga v vsakdanjem življenju pa želimo, da bi s svojo dejavnostjo v življenja ljudi prinesla veliko notranjega miru.