Če nas večina iz šolskih dni pozna zgolj športne dneve, pa imajo zdajšnje generacije otrok precej več možnosti, da se na varen način preizkusijo tudi v motošportnih aktivnostih. Za otroke in tudi odrasle iz severovzhodne Slovenije je najbližja točka za sproščanje adrenalina ob vonju bencinskih hlapov v Centru kartinga in motošporta Avto-Moto zveze Slovenije (AMZS) v Slovenji vasi. Tam nas je pričakal tudi Erik Logar, vodja projekta Motošportni dan za otroke in nam pojasnil, katere motošporte lahko preizkusijo mladi nadobudneži. »To so karting, trial, motokros in mini-moto.«

V omenjenih motošportnih disciplinah se je preizkusil tudi mladi Maks. »Semkaj sem prišel zato, ker že vozim motokros in sem želel preizkusiti še druge aktivnosti.« Pri vsem skupaj pa mu je najbolj všeč to, da v tem uživa in se pri tem ne poškoduje.

Maksa smo vprašali, kdo ga je navdušil za motokros. »Dedek je v mladosti želel voziti motokros, a ni imel denarja, da bi si kupil motor, zato je zanj navdušil mene.«

V treh izmed štirih motošportov se je preizkusil tudi osemletni Gal. »Preizkusil sem se v mini-motu, kartingu in trialu, pri čemer moram reči, da so mi bili vsi zelo všeč. Najtežji se mi je zdel mini-moto, najlažji pa karting.«

Zanimalo nas je, ali je omenjeni poligon obiskal prvič. »Tukaj sem drugič. Prvič sem bil lansko leto in mi je bilo zelo všeč.«

Gal se je z motošportom seznanil preko medijev. »Motošporte rad gledam po televiziji, še posebej vožnjo s terenskimi vozili. Pri kartingu mi je všeč njegova oblika, saj se mi zdi kot majhen avtomobilček.« Seveda pa različne motociklistične panoge zahtevajo tudi različno stopnjo previdnosti. »Najbolj previdno sem vozil trial, najhitreje pa karting.«

Gal je omenil, da je bil precej previden pri trialu, zato smo šestkratnega državnega prvaka v omenjeni disciplini Severina Sajevca vprašali, da nam pove kaj več o tej motošportni panogi. »Trial je najstarejši motošport na svetu in izvira iz Škotske. Lahko bi rekli, da gre za terenski motociklizem z motorjem brez sedeža, kar pomeni, da gre za tehnično zahtevno disciplino, v kateri ne zmaga najhitrejši, temveč tisti, ki naredi najmanj napak.«

O tem, ali je trial težji od motokrosa, je po Sajevčevem mnenju težko razglabljati. »Ne morem reči, kaj je težje in kaj lažje. Poskusil sem vse zvrsti motociklizma in pristal pri trialu, ki mi je predstavljal neskončen izziv, saj sem si lahko postavljal vedno nove ovire z manj prostora in zaleta. Skratka, vsak motošport je zahteven, saj zahteva določeno fizično pripravljenost, pri trialu pa sta še posebej pomembna koordinacija in ravnotežje.«

V naši radovednosti smo Sajevca vprašali, ali dirke potekajo na istih progah kot pri motokrosu. »Gre za posebne proge, na katerih je več skokov, ki so krajši, a višji kot pri motokrosu. Glavna naloga tekmovalca je, da skoči karseda visoko in ne nujno daleč. Na progi so običajno skale in hlodi.« Sajevec je še dodal, da na Štajerskem takšnih poligonov ni veliko, veliko več pa jih najdemo v osrednji Sloveniji, na Primorskem in v Kočevju.

Pred naš mikrofon je stopil tudi oče enega izmed malčkov, ki nam je potrdil, da znajo otroci tovrstne prireditve poiskati kar sami. »Otrok je na spletu ali televiziji zasledil oglas za današnji dogodek. Ker se zanima za dirke in stvari povezane z avtomobilizmom, je izrazil željo, da bi zadevo preizkusil. Z družino smo si rekli, da nimamo česa izgubiti, medtem ko bomo čas že našli. Kolikor vidim, mu je zelo všeč.«

Po njegovem mnenju bi takšnih dogodkov v Sloveniji moralo biti več. »Mislim, da je tega premalo. V zadnjem času se mladina na veliko zbira po parkiriščih in prireja t.i. car showe, na kar sem s sinovoma hodil tudi jaz. Če bi bila še kakšna proga ali steza več, menim, da bi to bilo več kot dobrodošlo.«

Na tem mestu naj omenimo, da smo motošportni dan izkoristili za to, da smo se preizkusili v kartingu. Gokart se od avtomobila razlikuje v tem, da ima zgolj plin in zavoro. Vozili smo se z gokartom, katerega maksimalna hitrost je 60 km/h, a je zagotovo nismo dosegli. Lahko rečemo, da smo se na kilometer dolgi progi počutili varno, a malce manj udobno kot v avtomobilu.

Morda smo s plinom nekoliko varčevali v prvih dveh krogih, nato pa smo svojo hitrost začeli stopnjevati. Ker je varnost na prvem mestu, smo med vožnjo uporabljali čelado, za ostale aktivnosti pa so otroci uporabljali tudi posebne kombinezone. »V kartingu se lahko peljemo v kratkih hlačah, na motorju pa to seveda ne gre, kajti če nekdo na asfaltu pade, mora imeti za to ustrezno zaščito. Uporaba zaščitne opreme je eno izmed poslanstev Motošportnih dni, saj na ta način otroke spodbujamo oz. opozarjamo, da morajo uporabljati čelado in rokavice, kar ne velja samo za Motošportni dan, ampak tudi tedaj, ko gredo v promet s kolesom ali skirojem. Zaščitna oprema nas pogosto reši težjih poškodb,« je dejal Logar.

Pojasnil nam je, kaj je osnovni namen organizacije Motošportnih dni. »Organiziramo jih že več let. Na začetku so potekali zgolj na Vranskem, nato smo jih razširili še v Vrtojbo in Slovenjo vas. Njihov namen je, da otroci poskusijo štiri panoge motošporta, pri čemer starši nimajo večjih stroškov z nabavo opreme in motorjev, saj vse dobijo na samem dogodku. Nato pa v spremstvu inštruktorjev spoznajo posamezno panogo in se preizkusijo v vožnji. Tiste, ki se želijo s tem resneje ukvarjati, pa usmerimo k trenerju posamezne panoge.«

Za konec smo ga še vprašali, česa si želi v prihodnosti. »Želimo si nadaljevati s tovrstnimi aktivnostmi, zaradi katerih bodo otroci še naprej veseli in zadovoljni.« Tudi mi otrokom želimo, da bi se med poletnimi počitnicami čim bolj varno zabavali in pri tem odkrivali svoje športne in motošportne talente.