K temu je bržkone pripomogla tudi nova rastlina, ki jo je mogoče te dni videti v vrtu. Govorimo o vaniliji, ki je uporabna v kulinariki in za proizvodnjo kozmetike. Glede na dejstvo, da gre za tujerodno rastlino, nam je direktor podjetja Ocean Orhids Tomaž Jevšnik uvodoma pojasnil, kje so dobili sadike. »Dobili smo jih iz različnih delov sveta, in sicer iz tropskih krajev in Nizozemske, kjer so nam jih vzgojili iz semena z laboratorijskim razmnoževanjem. Preostale pa so k nam prišle iz Ekvadorja, Madagaskarja in Reuniona.«

Zanimalo nas je, kaj moramo vedeti, preden se odločimo, da bomo vanilijo sploh posadili. »Pred kratkim smo jo pričeli prodajati v stekleni posodi, ki se ji reče vanilarij, na katerem so vsa navodila, kako jo gojiti. Rastlina dobro uspeva ob visoki vlagi, in ko zraste izven steklene posode, se zamašek odpre in jo lahko posadimo v lonec oz. substrat za orhideje. Sodi v družino vzpenjalk, kar pomeni, da če ji bodo razmere doma ustrezale, bo lahko zrasla tudi do več metrov. Je zelo nezahtevna rastlina, saj nima specifičnih potreb in uspeva na sončni svetlobi pri sobni temperaturi, pri čemer moramo paziti, da prostor ni preveč temen ali svetel.«

Večina jo pozna predvsem po okusu sladoleda. Jevšnika smo vprašali, kako iz nje dobimo sladoled in ali ga je mogoče pri njih tudi kupiti. »Za sladoled uporabimo strok oz. plod vanilije, ki nastane po devetih mesecih, in ga je potrebno fermentirati, da iz njega dobimo vanilin. Sodelujemo z lokalnim podjetjem Passero iz Tešanovcev, ki za nas izdeluje sladoled. Slednjega zaenkrat prodajamo samo v tropskem baru, saj je naša plantaža precej majhna, zato je tudi pridelek dokaj skromen.«

Seveda pa vanilija ni edina rastlina, ki krasi tropski vrt. V njem namreč najdemo tudi drevesa, ki imajo plodove sadežev, kot so banane, ananas, avokado in papaja. Zanimalo nas je, ali lahko obiskovalci kakšnega izmed naštetih tudi utrgajo. »Naša glavna dejavnost je proizvodnja falenopsisov. Rastline, ki tukaj rastejo, niso namenjene komercialni proizvodnji in prodaji, temveč predvsem ogledu. Številne rastline pa proizvedejo tudi plodove, kot so npr. papaje, banane in ananasi. Ko le-ti dozorijo, jih v tistem trenutku ponudimo obiskovalcem, vendar pri tem ne gre za velike količine.«

Eno izmed obiskovalk smo vprašali, kaj ji je v vrtu najbolj všeč in za katero rastlino jo najbolj srbijo prsti, da bi si jo odnesla domov. »Zagotovo bomo domov odnesli kakšno orhidejo. Najbolj pa mi je všeč, ko vidim, kako določene rastline tukaj zacvetijo in kako so zanimive, medtem ko doma ne uspevajo tako dobro.«

Za to, da tropsko rastje uspeva, je treba najprej vzpostaviti posebne pogoje, ki imajo lahko tudi negativne okoljske učinke, vendar so jih v Dobrovniku uspešno nevtralizirali. »Kakršnokoli gojenje v rastlinjaku zahteva, da ga morate v hladnejšem delu leta ogrevati in poleti ohladiti. To pomeni, da morate praktično vsak dan poganjati črpalke za ogrevanje ali odpirati in zapirati senčila. To pomeni, da so rastlinjaki porabniki elektrike. Ker je v našem primeru glavni vir ogrevanja geotermalna vrtina, ki nima fosilnega goriva, je naš ogljični odtis temu primerno manjši. Večina rastlinjakov na Nizozemskem pa se ogreva na zemeljski plin, zato bodo v prihodnje poleg negativnih okoljskih učinkov imeli težavo zagotoviti si plin in plačati visoke stroške zanj.«

Jevšnika smo vprašali, kaj ga pri obiskovalcih najbolj navduši. »Najbolj mi je všeč, ko sem pride družina, v kateri je oče nekoliko manj zainteresiran za tropski vrt, a na koncu ga fascinira že sama konstrukcija stavbe in se z zanimanjem sprehodi skozi njega, čeprav morda več gleda stavbo kot sam vrt. S tem želim povedati, da je tropski vrt zanimiv za vsakega obiskovalca ne glede na starost ali del leta, v katerem ga obišče.«

Zdi se, da gre njegovemu podjetju precej dobro, a Jevšnik v prihodnje v tej branži vidi veliko izzivov. »Mislim, da bo ključna besedna zveza prihodnjih mesecev stati inu obstati ob spremenjenih razmerah vojne v Ukrajini in posledic, ki jih le-ta pušča. Tisti, ki delamo v gospodarstvu, se bomo morali spopasti s temi težavami in skušali preživeti. Ob tem pa bomo iskali tudi nove priložnosti, kot je npr. prej omenjena plantaža vanilije.«

Želimo si, da bi prihajajoče viharne čase uspešno prebrodili in obiskovalce še najprej razvajali z estetsko lepoto tropskega rastja.