"Jutra ob kavi, so še lepša ob kitari," smo poimenovali sredin jutranji program, ko v studio povabimo glasbenike, s katerimi klepetamo in nam prebujanje polepšajo tudi z igranjem in petjem v živo.

Tokrat so nas prebujali fantje, ki imajo svoj domicil v Zagorju ob Savi, v srcu rudarskih revirjev, v osrčju Slovenije. Ime so si nadeli po hribu na samem obrobju Zagorja. Njihova glasba je izvirna mešanica rock’n’rolla, nekakšen »folk punk polka rock«.

Orleki na slovenski glasbeni sceni delujete že več kot 30 let. Kako se spomnite svojih začetkov?
Začetki so bili čisto neresni, lepo bi bilo, če bi malo zaigrali in ker sem padel v glasbeno familijo,kjer so potrebovali pevca in kitarista, potem so se začeli družinski pikniki, kjer smo veliko igrali, od tod dalje pa je šlo v znani smeri.

Glasba do neke mere vedno izraža čas in okolje, v katerem nastaja, pri vas, pa se zdi, da je to še posebej izraženo?
Seveda, mi smo se znašli v zelo specifičnem okolju- rudarstvu in o tem smo začeli pripovedovati in igrati, potem je zadeva samo še rasla.

Kaj pravzaprav pomeni Knap'n'roll?
To skovanko si je izmislil urednik pri časniku Delo- Zdenko Matoz, pomeni knapovski- rudarski rokn'n'roll, obenem je tudi naslov knjige, katere je avtor je tudi Zdenko in je izšla ob naši 25. obletnici.

Mnoge teme vaših skladb starejših skladb, pa so aktualne tudi v današnjem času?
Ja, spreminjajo se družbeni sistemi od socializma, v katerem smo začeli muzicirati pa do kapitalizma sedaj- problemi nas običajnih, malih ljudi pa ostajajo isti.

V katalogu vaše glasbe najdemo vse od mirnih balad, do energičnih rokerskih skladb, kaj je vodilo vašega ustvarjanja?
Delamo po občutku in recimo po naravi melodije h kateri bi pasalo ustrezno besedilo, ker pa izhajamo iz družbeno- socialnega- proletarskega okolja so tudi besedila temu prilagojena. Se pravi problemi malega človeka so tudi naši problemi, včasih humorni, včasih pa tudi jedki, vendar pa na koncu vselej optimistični.