Tega se zelo dobro zavedajo tudi v Jarenini, kjer je na zadnjo adventno nedeljo pred tamkajšnjo cerkvijo potekalo izdelovanje snežakov iz naravnih materialov. Pobudnik dogodka je bil Matjaž Wigele iz lokalnega Turističnega društva Ovtar, ki nam je podrobneje pojasnil, kako je možno narediti snežaka brez snega. »Ker je zima vsako leto brez snega, sem se odločil, da jih bomo naredili iz naravnih materialov, kot so les, papir in volna. Se pravi vse, kar ni iz umetnih mas.«

Letošnja prireditev pa ni bila prva, s katero so spodbujali domišljijo in izboljševali ročne spretnosti otrok. »Leta 2019 smo organizirali podobno prireditev s to razliko, da smo takrat iz naravnih materialov krasili božična drevesa oz. jelke in organizirali tekmovanje v njihovem okraševanju. Za leto 2020 smo predvideli izdelovanje snežakov, a nam je pandemija covida-19 to onemogočila, zato smo idejo uresničili letos.«

Enajstletni Tino nam je pojasnil razloge za svojo udeležbo na dogodku. »Želel sem sodelovati, saj me takšne stvari zelo zanimajo. Poleg tega pa sem sodeloval tudi na tekmovanju pred tremi leti, kjer sem bil del ekipe, ki je zasedla peto mesto.« Seveda bi bilo veliko lepše in bolj zabavno, če bi snežaka lahko naredil iz snega, a Tino zaradi tega ni bil posebno žalosten. »Če bi bil sneg, bi bolj vesel, a sem vseeno zadovoljen. Za snežaka smo uporabili sneg v spreju, lesene kolobarje, deblo, korenje, hrano za ptiče in različne obeske. Za šal smo uporabili prt.«

No, vidite kaj vse lahko uporabimo, da naredimo snežaka, samo malce domišljije je potrebno imeti. Sicer pa Tino zelo rad izdeluje okrasje, ki ga v tem času vidimo na božičnih drevesih. »Zelo rad izdelujem voščilnice in figurice iz origamija v 3D obliki. Izdeloval sem različne obeske, smrekice, angelčke in podobno.«

Snežaki, ki niso iz snega, pa niso bili edina pogruntavščina, ki se je je domislil Matjaž Wigele. »Znan sem po malce čudnih idejah. Zamislil sem si stekleni val, v katerega sem dal drevesne okraske. Ljudje oz. obiskovalci so morali oceniti, koliko okraskov je v njem. To je težko ugotoviti, zato smo organizirali nagradno igro, v kateri so za en evro dobili listek in napisali številko. Tisti, ki se je najbolj približal, je dobil posebno nagrado.«

Sodeč po odzivu obiskovalke Tanje Gorjup, lahko sklepamo, da se druženja niso razveselili zgolj otroci temveč tudi odrasli. »Takšen dogodek se je odvil prvič letos in upam, da tudi v prihodnjih letih. Otroci so bili zelo veseli. Tudi vnuk je bil tukaj in je hotel narediti snežaka, vendar ni imel dovolj lastnih materialov.«

Iz naslednje izjave lahko razberemo, da so ljudje takšne dogodke zelo pogrešali. »To, da se srečamo mi zelo veliko pomeni, saj malce poklepetamo in izmenjamo kakšna mnenja. Želim si, da bi se ta tradicija obdržala in bomo ponovno našli trenutke, ki nas združujejo.« Seveda pa se v podobnih trenutkih v misli prikradejo številni spomini. »Ko sem bila otrok, sva se s prijateljico oblekli v parklja in s sabo povabili še prijatelja, ki se je oblekel v Miklavža. Nato smo odšli po vasi in lovili otroke, ki niso prihajali iz vernih družin. To so bile prave vaške dirke, ki jih ne bomo nikoli pozabili.«

V Jarenini smo srečali tudi Božička in ga vprašali, ali se je z Miklavžem in Dedkom Mrazom dogovoril, kdo bo prinesel katero darilo otrokom. »To je že vse dogovorjeno. Kar prinese eden, ne prinese drugi. Letos smo otrokom ponudili bonbončke, starši pa bodo poskrbeli, da bodo dobili tudi naslednja darila. Otroci so obljubili, da bodo naslednje leto še bolj pridni in veselimo se, da bodo obljubo držali. Drugo leto se bomo potrudili, da bomo prinesli s sabo še kaj snega in da bo adventni čas bel.«

Za konec smo Matjaža Wigeleja še vprašali, kje najde motivacijo za organizacijo tovrstnih aktivnosti in druženj. »V Jarenini živim že 14 let, drugače pa prihajam iz Maribora. Kot aktivni član tukajšnjega turističnega društva opažam, da se ljudje želijo družiti, vendar mora takšne stvari vselej nekdo organizirati. Odločili smo se, da želimo promovirati naš kraj, saj po našem mnenju ni dovolj prepoznaven, navkljub svoji več kot 880-letni tradiciji.«

Vsekakor je pohvalno, da si nekdo želi, da bi se ljudje več družili ter s tem kraj naredili še bolj prepoznaven. Ljudje zagotovo potrebujemo drug drugega, da se lahko z njim poveselimo in razvedrila ne iščemo zgolj na elektronskih napravah. Gospodu Wigeleju in turističnemu društvu Ovtar želimo, da bi tudi v letu 2023 še bolj oživili družabno življenje v Jarenini in okolici.