"Lutkarstvo kot stilizirana oblika gledališča s svojo lastno metaforo predstavlja človeško dejavnost, obenem pa – včasih s humorjem, včasih z vso resnostjo – išče rešitve," tako je v mednarodni poslanici ob današnjem dnevu zapisala Nina Malikova, ena najpomembnejših raziskovalk zgodovine in teorije lutkovne.

Se še spominjate znamenitih lutkovnih junakov kot so Pavliha, Butalci, Žogica Marogica, Kljukec ali pa Ostržek? Ja, lutke nas razveseljujejo že mnogo let. Kot razlaga direktorica Lutkovnega gledališča Maribor, Katarina Klančnik Kocutar, pa je za sam izvor lutkarstva potrebno pogledati globoko v preteklost.

"Lutkarija je izjemno stara. Že pred različnimi pisnimi in drugimi viri vemo, da se je v nekih oblikah dogajala animacija predmeta. Ena teorija govori, da je lutka postala lutka, ko je človek snel masko, ki jo za uporabljal za obredne namene in z njo vzpostavil dialog. Ena zanimiva teorija, ki bi zanesljivo lahko bila točna je, da ko so ljudje še živeli v jamah in so kurili ogenj in se je razvilo tudi jamsko slikarstvo, ki ga poznamo, ki smo ga našli. Da se je zanesljivo kot vir svetlobe, se pravi med ognjem in med steno jame, vzpostavila neka igra senc, ki je na nek način tudi oživljanje delov telesa, ki postanejo neke živali, ali neki predmeti. Tako da, izvor je zanesljivo zelo zelo daleč nazaj, ampak tega zanesljivo ne bomo nikoli vedeli, ker je še pred raznimi pisnimi viri," nam uvodoma pove Klančnik Kocutar.

In čeprav poznamo različne vrste lutk, vse od naprstnih in ročnih, marionet, javajk, ploskih in senčnih lutk, pa je vsem skupno, da lahko posredujejo številna sporočila.

"Osnova lutkovne umetnosti je ta, da v bistvu nekaj oživljamo, nek material, nekaj fizičnega, kar igralec, animator tekom tega materiala spregovori o nečem. Lahko je to neka konkretna zgodba, lahko je pa to tudi zgolj neka ideja, lahko je poezija. Lahko spregovorimo o marsičem na zelo konkretne načine ali pa tudi na bolj abstraktne načine," še doda.

Lutkovna umetnost je namenjena vsem generacijam

Z lutkovnimi predstavami se najpogosteje prvič srečamo že zgodaj v otroštvu. Kot razlaga Klančnik Kocutar, pa je to najlepši način s katerim otroci vstopajo v svet umetnosti.

"V lutkovni predstavi je združena beseda, glasba, igra in animacija predmeta. Je tudi likovna podoba jasna, ker vedno govorimo o nekem materialu. Skratka, ko pride otrok v lutkovno gledališče in si ogleda lutkovno predstavo, je soočen v bistvu z vsemi temi umetnosti na žlahten način. Pri čemer seveda tudi otroku spregovorimo o temah, ki se ga dotikajo, o sočutju, o prijateljstvu, o rečeh, o katerih moramo čedalje bolj nujno govoriti v tem svetu," pove.

Vendar pa ob tem doda, da lutkovna umetnost ni namenjena samo otrokom: "Naj ob tem povem, da je lutkovna umetnost izjemno zanimiva, čeprav velja neko prepričanje, da je namenjena v glavnem otroškemu občinstvu, imamo v Slovenskem in svetovnem prostoru izjemno veliko krasnih predstav za odrasle. Tako da je pravzaprav lutkovna umetnost namenjena vsem generacijam."

Lutka je samo predmet, dokler ji nekdo ne vlije življenja

Lutke nas znajo zabavati, navdihniti, ali pa nam prenesti pomembno sporočilo. Vendar pa je lutka samo predmet, dokler ji nekdo ne vlije življenja. To dobro ve tudi, ki se z lutkarstvom ukvarja že od leta 1978, ko je prvič nastopil na odru Lutkovnega gledališča Maribor.

Kot razlaga, se med lutko in njenim animatorjem splete posebna vez. Lutkovni igralec je namreč tisti, ki lutki daje dušo, karakter, se z njo zabava, jo premika in svojo energijo skozi njo prenaša publiki. Kako naporno pa je skozi predstavo držati lutko v rokah in se hkrati še premikati in animirati?

"Skozi zgodovino, če rečem tako, so prej roke bolj trpele, kot danes. Ker prej, včasih smo imeli paravanske predstave, kjer se igralca ni smelo videti in smo imeli vse te naglavne lutke, lutke na palice - vse smo igralci držali v zrak v višino. In to so predstave, ki trajajo 40, 45. Ampak s časom se človek navadi, strenira, tudi nalgesin pomaga včasih, ko križ boli, kakšna tabletka, pa redna telovadba, vzdrževanje redne kondicije in tako naprej," nam pove Trstenjak.

"Lutkovna umetnost v Sloveniji je na izjemno visoki ravni"

Lutkovna umetnost se skozi čas spreminja, nanjo pa močno vpliva tudi tehnologija. In kje je slovenska lutkovna umetnost danes?

"Jaz sem prepričana, in mi tudi veliko hodimo na festivale in smo tudi z našimi predstavami povabljeni po vsem svetu, in ko gledamo predstave, ki so v drugih sredinah, sem prepričana, da je lutkovna umetnost v Sloveniji na izjemno visoki ravni. Delamo odlične predstave, v koraku s časom, na presečišču različnih lutkovnih estetik in poetik, tako da smo lahko ponosni na naše mesto v lutkovnem svetu," pove Klančnik Kocutar.

Svetovni dan lutk na pobudo strokovnega združenja lutkarjev Unima obeležujemo vse od leta 2003. Ob današnjem dnevu, Lutkovno gledališče Maribor ob 18. uri v Sodnem stolpu pripravlja strokovni posvet z naslovom Z otrokom v gledališče. Na njem bodo s strokovnjakinjami s področja vzgoje, umetnosti, psihologije in pedagogike govorili o pomembni in odgovorni vlogi odraslega spremljevalca. Dogodek je za vse udeležence brezplačen.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora: