Zbirna točka tekmovalcev je bil dvorec Rakičan, kjer je bil v času svetovnega prvenstva tudi zbirna točka za vse tekmovalce in tudi sedež organizatorjev. Na svetovnem prvenstvu je med 18. in 22. septembrom tekmovalo 105 ekip toplozračnih balonov iz 32 držav.

Ob samem prihodu na zbirno mesto smo srečali generalnega direktorja organizacijskega odbora svetovnega prvenstva v letenju s toplozračnimi baloni 2022 Matjaža Pavlinjeka. Kar hitro smo ga povprašali, kako teče svetovno prvenstvo.

Matjaž Pavlinjek: »V soboto (17. 9.) smo priredili otvoritveno slovesnost, kjer so se predstavili vsi piloti in pa ekipe, ki tekmujejo na letošnjem 24. svetovnem prvenstvu v toplozračnih balonih in malo nam je naprej ponagajal dež, vendar pa se je tekmovanje začelo v prelepem sončnem jutru, včeraj (v nedeljo) so tekmovalci že odleteli 2 tekmi in zelo smo veseli, da nas naslednje dni čaka sončno vreme in ogromno čudovitih preletov tako da na nek način smo ponosni, da lahko v Murski Soboti vidimo toliko pisanih balonov na nebu.«
Samo tekmovanje, prvenstvo pa spremlja pester program in drugi dogodki, včerajšnji dogodek proti večeru
Matjaž Pavlinjek: »Po vzletu tekmovalnih balonov smo priredili nočno revijo balonov. Baloni se postavijo v mraku in potem svetijo kot ene velike lanterne, kar pričara fantastične prizore. Ta dogodek bomo še ponovili v četrtek večer, tako da vse vabim , da si to tudi ogledate.
Drugače pa je smisel, da obiskovalci pridejo zjutraj na letališče Murska Sobota, ker vsi baloni bodo prileteli na letališče, tam je namreč tudi ena od točk, kamor morajo prileteti in odvreči marker in pa seveda zvečer ob 4. uri popoldne, ko prirejamo vedno skupinski vzlet 130 balonov.«

Počasi smo se začeli zbirati tudi ostali udeleženci poleta s toplozračnim balonom. Tekmovalci s svojimi ekipami so se že odpeljali proti mestu vzleta in so že začeli s pripravami na polet, mi pa smo spoznali našega pilota. Tokrat je to bil gospod Peter Flaggl, ki prihaja iz Avstrije. Najprej nas je zanimalo, kako se počuti, kdaj je vstal in kaj najprej piloti naredijo, ko se zbudijo v jutru, ko jih čaka polet.

Peter Flaggl: »Vedno se zgodaj zbudim, potem moramo preveriti vreme in se pripraviti na polet, pripraviti balon in ob sončnem vzhodu je čas za vzlet in takrat je vedno lepo in nato mirno za pristanek, zato moramo vzleteti tako zgodaj.«
O idealnih razmerah za letenje s toplozračnim balonom pa je Peter Flaggl povedal: »Lahen vetrič ali pa skoraj brezvetrje je zelo dobro in brez dežja in nizkih oblakov, kot je sedaj in imamo lahen vetrič pri tleh, zgleda, da bo perfektno.«
Sam pilot pa brez ekipe ne bi mogel poleteti, saj tako imenovana kopenska ekipa poskrbi za pripravo balona in prevoz potnikov. Del ekipe je bil tudi Igor Divjak, tudi sam izkušen pilot, ki je včasih tudi tekmoval. Vprašali smo ga, kaj je potrebno storiti pred vzletom balona.
Igor Divjak: »Pred vzletom je treba balon pripraviti za hladno napihanje, ekipa to pripravi, potnike je treba usmeriti okoli balona, treba jim je dati tudi varnostna navodila. To se naredi, mi rečemo temu brifingu potnikov, tam se jim točno razloži, kako se obnašati v košari, kaj lahko delajo, kaj ne smejo delati, pove in pokaže se jim pozicija za pristajanje in potem sledi tudi suha vaja, da potniki to lepo naredijo, da mi vidimo, da so razumeli, kaj smo jim razlagali, ker je to za varnost relativno zelo pomembno.«

Samega poleta pa ni brez ekipe, ki poskrbi, da je in balon in košara na pravem mestu.
Igor Divjak: »Mi pravimo tako, da je pilot sicer pomemben, ampak pilot brez ekipe in to brez dobre ekipe ne more nič, ne more postaviti niti balona, ne more ga niti pospraviti, tako da ekipa je del tega timskega športa dejansko, ki je zelo pomemben in piloti tudi zelo dobro skrbijo za svoje ekipe.«

Izkušenega dolgoletnega pilota smo povprašali, kaj ga še vedno prepriča, da vzleti.
Igor Divjak: »Smešno vprašanje, ki ga marsikdo postavi. Kljub naletenim 100, 300, 400 uram in tudi iz istih mest, ko poletamo, je vsak polet drugačen, ker je situacija v zraku vedno drugačna, nikoli ne pristaneš na istem mestu Čeprav zgleda, da je rutina, ni rutina, ta občutek tišine, lepega lebdenja in pa dobrih ljudi zraven v košari, to je vsakokrat drugače in vsakokrat lepo.«
Zanimalo še nas je, če mu je katera destinacija posebej ostala v spominu? V Sloveniji ali pa v tujini?
Igor Divjak: »Osebno sem bil že marsikje po svetu, od Francije do Italije, do Španije, Slovenija, Avstrija, povsod je lepo, vsaka pokrajina ima nekaj svojstvenega, sploh za pilote imajo pokrajine svojstvene pogoje za letenje, ponekod je lažje, ponekod je težje. Naša ekipa zelo rada leti v Prekmurju, pa imamo tudi Maribor, ampak Prekmurje je bistveno lepše, bistveno bolj sproščeno, ob vsakem vetru lahko poletiš, tako da tukaj smo zelo radi.«
Ob koncu pogovora nam je še zaželel: »Želim vam lep polet, da boste uživali in dobro si to zapomnite, ker spomini pridejo kasneje.«
Za sam polet so potrebne temeljite priprave in tudi varnostni ukrepi. Že ob sami registraciji smo potniki dobili v pregled in natančno branje varnostna navodila, kako ravnati pred samim poletom, med poletom in ob pristanku. Ko so člani ekipe pripravljali vse potrebno za vzlet balona, nam je prav tako izkušen pilot Gorazd Trček na samem mestu ob balonu na kratko povzel vsa navodila. Predstavil nam je, kako splezati v košaro, nas razporedil, na katero stran v košari bo kdo splezal in nas podučil, kakšen mora biti položaj telesa pred pristankom in med pristajanjem.

Gregor Trček o pripravi na sam vzlet: »Priprava na sam vzlet se začne z analizo vremena, analiziramo vreme, kakšni bodo vremenski pogoji v času planiranega poleta in ko vidimo, da so ti pogoji primerni, se odločimo za sam polet. Pred samim poletom je obvezno izvest še varnostni brifing s potniki, da jim razložimo, kakšne so nevarnosti, kako se morajo obnašati v košari, kakšna je pristajalna drža, ki je zelo pomembna za njihovo varnost.«
Tekmovalni baloni so v času pogovora že bili v zraku, mi smo jim bomo pridružili čez nekaj časa, balon se je že polnil. Zanimalo nas je, koliko časa je potrebno, da se balon napolni.
Gregor Trček: »Balon je ponavadi napolnjen, potem, ko je enkrat že sestavljen, 10-15 minut, odvisno od velikosti balona. Tale naš balon je kar velik, ima 10.000 kubičnih metrov prostornine, se bo napolnil v približno 12 minutah , mi pa smo v bistvu morali počakati, da so tekmovalci odleteli , da jih z našim letenjem ne bomo motili, zaradi tega smo šele sedaj začeli z napihovanjem.«

Povprašali smo še, kako dolgo bo trajal let za tekmovalce in za nas.
Gregor Trček: »Za tekmovalce nisem čisto prepričan, ker imajo odprte cilje do devete ure zjutraj , mi verjetno ne bomo toliko časa leteli, običajno tak let, panoramski okoli ene ure, plus, minus 10 minut, pač odvisno od možnosti pristajanja.«
Potem pa se je začelo … Balon je bil napolnjen, košara pripravljena, pilot na svojem mestu in čas je bil, da se potniki vkrcamo. Vsak je zasedel odmerjeno mu mesto v košari. Potniki smo si pripravili fotoaparate ali telefone, mi še napravo za prenos v živo in tako nalahno smo se odlepili od tal, da sploh nismo opazili. Samo brez besed smo se čudili in navdušeni opazovali množico pisanih tekmovalnih balonov, ki so že bili v zraku in jih je veter počasi nesel v svoji smeri.

Kar naenkrat smo z višine opazovali prekmurska polja in ugotavljali, kaj vse se vidi v kateri smeri – jezera, stavbe, ceste, vasi, naselja, ravnica s številnimi polji, kot bi jih kdo z ravnilom začrtal.

Kar od nikoder so se počasi priplazile rahle meglice, ki so naredile pokrajino kot mistično, malce skrivnostno. Naš balon se je kar hitro povzpel do 1.000 metrov višine, tega sploh nismo občutili, saj smo lahno plavali med oblaki in kar naenkrat smo bili celo nad oblaki. Pod nami pa neskončna bela mehkoba oblakov kot mehka pernata odeja, nad nami močno jutranje sonce. V tem trenutku so bile pozabljene vse slabe misli in nejevolja ob zgodnjem vstajanju in dežnih kapljah na začetku poti. Vse je bilo poplačano in vse je bilo vredno. Sanjski prizor, človeka kar privabi, da bi skočil med te oblake. Res je bil čisti užitek in potem se je še na samih oblakih okoli sence balona zarisala mavrica – neverjeten pojav, ki smo ga lahko občudovali. Le tu in tam so se pod nami videli posamezni tekmovalni baloni. Tekmovalci so namreč iskali tarče, kamor so morali odvreči svoje označevalce (markerje). Ta dan je bila namreč njihova naloga, da svoj označevalec odvržejo čim bliže zastavljeni tarči.
Po dobri uri takšnega lahnega lebdenja in prepuščanja zračnim tokovom in vetrom smo se počasi začeli spuščati. Vrhovi dreves so bili vse bliže in pilot je začel iskati ustrezno mesto za pristanek. Izkušeni piloti dobro vedo, kako in kje je najboljše in najbolj praktično pristati, tako zaradi potnikov kot zaradi dostopa ekipe, ki pomaga pri pospravljanju balona. Čisto nalahko in varno smo pristali ob robu ceste, kamor so nas prišli iskat z avtomobili. V pomoč je bil seveda tudi telefon, ki je oddajal ustrezne signale, da so nas našli. Po pristanku smo potniki izstopili iz košare in pomagali pri pospravljanju balona, ki je bil nato že pripravljen za naslednji polet.

Organizatorji so nas z avtomobili odpeljali na našo začetno točko, kjer smo začeli naše potovanje, tam pa nas je čakala še podelitev balonarskega imena. Kakšno je bilo? Poletite z balonom in prejeli ga boste. Verjemite, res je fantastična in neverjetna izkušnja, za katero je vredno vstati zgodaj.