V Slovenski policiji že dobro desetletje delujejo policijski zaupniki. Policisti se lahko obrnejo nanje za svetovanje ali razbremenilni pogovor, če se znajdejo v stiski. Raziskave namreč kažejo, da je poklic policista eden najbolj stresnih poklicev. S kakšnimi stresnimi in travmatičnimi situacijami se vse srečujejo policisti? Na Policijski upravi Maribor delo policijskega zaupnika opravlja Leon Grager, ki smo ga povabili pred mikrofon v podcastu Zorni kot. Grager je sicer zaposlen v sektorju uniformirane policije.

Povejva najprej nekaj na splošno o sistemu policijskih zaupnikov znotraj policije. Kako dolgo že deluje, zakaj je bil vzpostavljen tak sistem?

"Sistem policijskih zaupnikov deluje približno 14 let. V okvir področja psihološke dejavnosti sodijo nudenje psihološke pomoči in podpore ter 24-urna interventna psihološka pomoč, poleg tega pa še krizne intervencije, mesečne intervizije in supervizije, preventivne dejavnosti, strokovna usposabljanja psihologov in zaupnikov ter pomoč pri selekcijskih zaposlitvenih postopkih. Psihologi v policiji v prvi vrsti pomagajo zaposlenim pri lajšanju čustvenih stisk ob doživljanju travmatskega dogodka, mu pomagajo, da se lažje sooči z dogodkom, ter nudijo podporo pri premagovanju stresa, kritičnih situacij ter čustvenih in medosebnih težav. Policijski zaupniki pa smo tisti, ki delujemo kot podpora psihologom in v prvi vrsti nek stik s policisti. "

Koliko zaupnikov je v Slovenski policiji, kako so razporejeni po Sloveniji, kakšna je njihova struktura po spolu, starosti,...?

"V Slovenski policiji je trenutno 13 zaupnikov in 12 kandidatov za zaupnike. V vsaki policijski upravi je vsaj en zaupnik in en psiholog. Zaupnike imajo prav tako nekatere notranje-organizacijske enote znotraj policije. Policijski zaupniki smo tako moški kot ženske, razporejeni na različna delovna mesta, različna je tudi naša starostna struktura. Trenutno je med zaupniki več žensk kot moških. Na Policijski upravi Maribor sem trenutno jaz edini zaupnik, je pa na Policijski postaji Rače kandidat za policijskega zaupnika. "

Kakšna je razlika med zaupniki in psihologi znotraj slovenske policije oziroma kakšna je prednost zaupnikov?

"Policijski zaupniki smo policisti na različnih delovnih področjih, ki smo na usposabljanjih razvijali socialne, osebnostne in strokovne kompetence. Usposabljanje so vodili psihologi, zaposleni na Generalni policijski upravi in Ministrstvu za notranje zadeve. Psihologi za opravljanje njihovega poslanstva imajo strokovno izobrazbo, njihov delokrog je veliko obširnejši: v okvir področja psihološke dejavnosti sodijo nudenje psihološke pomoči in podpore ter 24-urna interventna psihološka pomoč, poleg tega pa še krizne intervencije, mesečne intervizije in supervizije, preventivne dejavnosti, strokovna usposabljanja psihologov in zaupnikov ter pomoč pri selekcijskih zaposlitvenih postopkih. Psihologi v policiji v prvi vrsti pomagajo zaposlenim pri lajšanju čustvenih stisk ob doživljanju travmatskega dogodka, pomagajo, da se zaposleni lažje soočijo z dogodkom, ter nudijo podporo pri premagovanju stresa, kritičnih situacij ter čustvenih in medosebnih težav. Prednost policijskih zaupnikov je predvsem v tem, da se videvamo in srečujemo z večino policistov na določenem območju, lažje pristopi policist do nas in mi do njega."

Kdo in kako lahko postane policijski zaupnik? Ali to delo opravlja vzporedno s sicerjšnjim policijskim delom?

"Vsi policijski zaupniki opravljamo to delo vzporedno z našim policijskim delom. Policijski zaupniki smo policisti, ki v svojem okolju in v kolektivih uživamo ugled in spoštovanje, imamo najmanj šest let operativnih izkušenj, smo komunikativni, empatični, zavzeti za nudenje podpore policistom in samoiniciativni. Doživeli smo različne dogodke tako pri opravljanju policijskih nalog kot v zasebnem življenju in jih uspešno razrešili, predelali. Delamo torej iz izkušenj. Policijske zaupnike izobražujejo psihologi, zaposleni pri nas, ki organizirajo različne seminarje, strokovne posvete, na katerih sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki."

Kako to delo poteka v praksi? Pomagate s svetovanjem, razbremenilnim razgovorom?

"Lahko policist sam pristopi do policijskega zaupnika, lahko zaupnik pristopi do policista, lahko kdo iz kolektiva pristopi ali po telefonu obvesti zaupnika. V vsakem primeru smo zaupniki dostopni. Zaupniki najbolj pomagamo s pogovorom. Ne delamo terapij, ker terapevti nismo. Za to so usposobljeni psihologi. Pogovor lahko poteka v živo ali po telefonu. Je pa treba povedati, da si zaupnik ničesar ne zapisuje, pogovorov tudi ne snema. Gre za strogo zaupnost."

Zakaj ste vi postali policijski zaupnik, koliko časa že opravljate to delo?

"Policijski zaupnik sem že od vsega začetka, odkar se je vzpostavila mreža policijskih zaupnikov. Mislim, da je to bilo nekje leta 2010, se pravi to opravljam nekje 14 let. Odločitev, zakaj delo zaupnika? Ko se je začela ustanavljati mreža zaupništva, se mi je zdelo prav, da pomagam pri tem, saj sem veliko med ljudmi in so me tudi že prej velikokrat sodelavci prosili za kak nasvet, ko so se znašli v stiski."

Kdo se obrača na vas, so to bližnji sodelavci oziroma tisti, ki vas osebno poznajo, ali se vam zaupajo tudi vam osebno neznani policisti?

"V vsem tem času, ko opravljam delo policijskega zaupnika, so se name obrnili oziroma me kontaktirali poznani in nepoznani policisti iz različnih policijskih struktur, tudi družinski člani policistov. Večinoma gre za policiste iz Policijske uprave Maribor, ampak name se obrnejo tudi tisti iz drugih delov Slovenije. Zaupniki nismo vezani samo na določeno policijsko upravo. Med policisti, ki so se v preteklosti obračali name, je bilo več moških, kot žensk, a tudi pred leti je bilo v policiji zaposlenih manj žensk, kot danes. V zadnjem času pa se obrača name tudi vse vseč policistk - kar je razumljivo, saj jih je tudi več zaposlenih v policiji kot nekoč. Po občutku bi morda lahko rekel, da se moški težje odločajo za tak pogovor, vendar se zavedam, da je pravi pristop ključ do uspeha."

Se vam zdi, da pri moških (policistih) padajo tabuji, v smislu, da naj ne govorijo o svojih težavah?

"Socialne veščine, ki smo jih začeli vzgajati v policiji, so zelo razbile tabu teme in policisti so dosti bolj odkriti oziroma odprti glede svojih strahov, travm in dejansko pristopijo in vprašajo za nasvet."

S kakšnimi stresnimi situacijami se vse srečujejo policisti? Raziskave kažejo, da je poklic policista eden izmed najbolj stresnih poklicev. Bi se s tem strinjali? Kako se to kaže pri tem, kdaj /zakaj se sodelavci obrnejo na vas kot na policijskega zaupnika?

"Policisti se pri opravljanju dela srečujemo tudi s stresnimi situacijami, kot pri številnih drugih poklicih, res pa je, da so stresne situacije, ki smo jim priča, lahko tudi bolj obremenjujoče: primeri družinskega nasilja, interventni dogodki, samomori, sporočanje slabe novice in druge. Je pa veliko odvisno od tega, kako se sami soočamo s takšnimi dogodki in, ali smo jih pripravljeni predelati, sprejeti. Nepredelane stresne situacije so kot napihnjeni baloni, katere potiskamo pod vodo, ko je balonov preveč, jih vrže iz vode. S pravim pristopom in pravočasnim ukrepanjem pa takšne situacije preprečimo."

V kolikšni meri se policisti pri svojem delu srečujejo s travmatičnimi dogodki? Kateri so recimo ti travmatični dogodki?

"Takšnih dogodkov v splošnem k sreči ni veliko, policijski zaupniki pa pri tem poudarjamo, da lahko travma 'pride za tabo'. Soočiti se z izgubo sodelavca, poškodbami sodelavcev, in čem podobnim, ni lahko, s pomočjo, ki jo nudimo mi, policijski zaupniki in psihologi, pa je to lažje."

Kateri dogodki po vaših izkušnjah - kot policijskem zaupniku - vzbudijo pri policistih največkrat oziroma največjo stisko?

"To so travmatični dogodki, kot sem že omenil izguba sodelavca pri opravljanju uradne naloge, primeri hujših napadov na policista, uporaba hujših prisilnih sredstev in tako naprej."

Najbrž je ena izmed težkih nalog policistov sporočati bližnjim slabe novice?

"Sporočanje slabe novice svojcem je ena izmed težjih nalog policistov, v kolikor policist dotične pozna, je to še večje breme za policista, se pa tudi za sporočanje slabih novic posebej usposabljamo, in se tega lotevamo profesionalno in empatično."

Zagotovo je dejstvo, da policisti pri svojem delu velikokrat tvegajo svoje življenje. V kolikšni meri/kolikokrat se pri svojem delu srečajo s tem, v kakšnih primerih in kako takšna izpostavljenost vpliva na policista in na njegovo duševno zdravje?

"Policisti pri opravljanju svojih nalog vsekakor velikokrat tvegajo svoje življenje, kolikokrat se srečujejo s tem, ne morem reči v številkah. Moramo pa se zavedati, da so policisti dobro usposobljeni in imajo primerna zaščitna sredstva."

Policisti so velikokrat deležni oziroma so izpostavljeni slabi volji ljudi, pa tudi čemu hujšemu: žaljenju, poniževanju, pa tudi fizičnim napadom. V kolikšni meri je to v Sloveniji problem? Kako to vpliva na policiste?

"Pregleda nad celotno Slovenijo sicer nimam, pa vendar ocenjujem, da so odnosi občanov do policistov korektni, policisti si prizadevamo za profesionalne in vljudne odnose v policijskih postopkih, kar z razumevanjem sprejemajo tudi občani."

Je pa zagotovo odvisno od vsakega posameznega policista, v kolikšni meri nek dogodek nanj vpliva stresno?

"Ljudje vsak na svoj način razrešujemo obremenjujoče dogodke. Zato policijski zaupniki še posebej izpostavljamo svoj moto: Moč je poiskati pomoč."

Ob kakšnih dogodkih (recimo ob uporabi prisilnih sredstev,…) mora policija kot delodajalec policistu nuditi psihološko pomoč? Lahko policist zanjo zaprosi tudi sam?

"Policist lahko 24 ur na dan zaprosi za psihosocialno pomoč dežurnega psihologa ali katerega koli izmed policijskih zaupnikov.Vsem zaposlenim se pomoč zagotavlja ob čustveni stiski zaradi hujših stresnih dogodkov na delovnem mestu, kot so na primer dogodki, v katerih je ogroženo lastno življenje ali življenje sodelavca, lastna hujša poškodba, obravnave hujših prometnih nesreč, tudi takšnih, v katerih so udeleženi otroci ali pa nam poznane osebe in drugi primeri."

Poklic je torej stresen, pa vendarle: Kaj je tisto, kaj policiste žene naprej oziroma zakaj se odločijo za ta poklic in vztrajajo v njem?

"Kaj je tisto, kar žene policiste naprej je zanimivo vprašanje, po mojem mnenju gre tu za poslanstvo, policisti so kljub vsem stresnim situacijam pripravljeni pomagati ljudem in reševati krizne situacije. Zato pravimo, da je policijski poklic pravzaprav poslanstvo s plemenitim ciljem."

Kako kljub vsem tem situacijam prepričate mlade, da se odločijo za ta poklic; kaj so ključni motivacijski dejavniki za odločitev za ta poklic?

"Mislim, da se mladi odločajo za policijo, da uresničijo svoje sanje, eni bi radi postali kriminalisti, detektivi, drugi bi delali na področju prometa, tretji bi delali kot konjeniki… Naše delo je tudi izjemno raznoliko, dinamično, mnogo je prednosti in koristi dela v policiji. To je poklic, ki ti daje možnost, da pomagaš, stvar spremeniš na bolje, je poklic, ki podpira šport in aktivno življenje, zato vse mlade vabimo, da se nam pridružijo. Že februarja bo namreč objavljen razpis za vpis na Višjo policijsko šolo, v času študija so kandidati dejansko zaposleni in prejemajo plačo, tam jih čaka veliko prakse, športa in bivanju v Tacnu, v policijski šoli, ki tudi prinaša eno posebno izkušnjo."

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na spodnji povezavi: