Baročni dvorec Dornava in njegove vrtove so nekateri poznavalci krajine in botanike poimenovali tudi slovenski mali Versailles. Za zasaditev in ureditev okolice dvorca sta v veliki meri zaslužna zakonca Auersperg Attems, ki sta dvorec kot počitniško hišo uporabljala v 19. stoletju. Ustvarila sta izjemno lepo krajino in arhitekturo, ki jo je še dandanes mogoče občudovati in prav zato so v dvorcu Dornava nedavno pripravili posvet o grofici Mariji Auersperg Attems.

Pred dvema letoma so pozornost strokovne javnosti zbudile slike cvetličnih tihožitij pred dvesto leti v Gradcu rojene grofice Marije Auersperg Attems, pravi Mateja Račevski Mladenov iz Arboretuma Volčji potok: "Na slikah so rastline, ki so bile takrat zelo moderne in novost."

Grofica je imela veliko botaničnega znanja in je skupaj z možem v ureditev dvorca in okolice vložila pravo premoženje. Miran Krivec z Zavoda za varstvo kulturne dediščine pravi: "Za slovenske razmere je Dornava Versailles." "Tukaj je šlo za poznavalce, ki so bili na tekočem z vsemi vrtnarskimi novostmi v Evropi, čez nekaj let ko je bila stvar predstavljena v Berlinu in Londonu so oni to že imeli tu v Dornavi. Ta poteza, ta širina je v Sloveniji enkratna," dodaja Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji potok.

Zapuščino zakoncev Auersperg Attems strastno neguje skrbnik dvorca Jože Cigula: "Če pridete januarja, ko začnejo poganjati zvončki, je čudovito za pogledati, človeka presune. Vzhodna stran je specifična po eni ozki travi, tanki ko nit, in ko veter zapiha iz zahodne strani, zavalovi kot morje."

Čar slovenskega malega Versailla odkriva vse več obiskovalcev.