S podelitvijo stanovskih nagrad čuvaj se je minuli konec tedna iztekel festival Naprej. Priredilo ga je Društvo novinarjev Slovenije, ki je v že enajsti izvedbi naštelo tri festivalske dni v treh mestih – Izoli, Mariboru, Ljubljani – in več pogovorov ter okroglih miz. Medijski ustvarjalci in strokovnjaki so dan v mariborskem Sodnem stolpu posvetili športu, satiri in regionalnim medijem.

Na drugem dnevu festivala Naprej so govorili o Regionalnem RTV centru Maribor, del katerega je tudi Radio Maribor, o neposrednemu stiku z okoljem, pa tudi o možnostih znotraj okolja, ki – kot je uvodoma pojasnil novinar Radia Maribor Stane Kocutar – niso povezane s strateškimi temami: »Pač pa z vrsto drugih in včasih se to odraža tako, da novice ne pridejo v ospredje, razen če gre za trojni umor, požar ali kriminal, v katerega so vpletene ribe, ki so manjše od največjih.«

Regionalni medij = nadzor

Poglede na ustvarjanje regionalnih vsebin so podali še Sandra Bašić Hrvatin (Univerza na Primorskem), Bojan Peček (Televizija Slovenija), Jozsef Vegi (Pomurski madžarski radio) in Ivica Grudiček (HRT regionalni center Čakovec-Varaždin). Analizirali so medijsko krajino, ki lahko dosega območje, na katerem živi med deset in petdeset odstotkov prebivalstva, in ki ima po mnenju Bašić Hrvatinove pomembno nadzorno nalogo: »Morda za začetek predstavim raziskavo, ki jo je pred letom in pol naredilo združenje PEN. Raziskava je izredno zanimiva. Naredili so ekonomsko analizo, kako je družba prikrajšana ob izgubi lokalnih novic, ker na regionalni ravni ni nikogar, ki bi izvajal nadzorno funkcijo in ker se javni denar na lokalni ravni pretaka brez nadzora. Teme, ki so za lokalne ljudi pomembne, nimajo platforme, kjer bi se o njih govorilo. Regionalno in lokalno novinarstvo je ne samo pomembno, ampak ima tudi posebno vlogo – zelo je dovzetno za zgodbe in probleme, ki jih nacionalni mediji, ob poskusu ustvarjanja širše slike pogosto spregledajo.«

V zadnjih dneh predreferendumske vročice so govorili o Regionalnem RTV centru Maribor, kjer nastaja pomemben del slovenske radijske in televizijske ustvarjalnosti. Center združuje Radio Maribor, Radio Si, Televizijo Maribor in še dva programa za madžarsko narodno skupnost – Pomursko madžarski radio (MMR) in prvo televizijsko oddajo za manjšino Hidak/Mostovi. Najdaljšo tradicijo med naštetimi ima Radio Maribor. Novinar Stane Kocutar pravi: »Po tem ko je Slovenija dobila Radio Ljubljana, je mariborski župan ob njegovi 10-letnici leta 1938 podal pobudo za vzpostavitev relejnega centra v Mariboru, ki je bil zgrajen na predvečer druge svetovne vojne. Med vojno so poslušali graški radio in mrežo postaj, ki so najavljale bombardiranja, nova mariborska oblast pa je enega prvih ukrepov vzpostavila radio. Radijska zgodba je ostala – to je bil začetek regionalizma v Sloveniji in tako je kasneje nastal radio jugoslovanske cone tržaškega ozemlja. Nekoč je bil mariborski radio na Koroški cesti 19, leta 1985 pa je začel poskusno oddajati izpod Pekrske gorce in tako se je začela regionalna zgodba.«

Usoda RTV je usoda dopisništev

Mreža, sestavljena iz več dopisništev, si deli usodo Radiotelevizije Slovenija. Bojan Peček s Televizije Slovenija dodaja: »Na lokalni ravni me skrbi, da je samo RTV tisti, ki dopisniško mrežo neguje, in to je velika prednost. Karkoli se znotraj hiše dogaja, dopisništva še zmeraj obstajajo. Eno od teh je v Murski Soboti, ampak v zadnjem obdobju, ko se situacija v hiši slabša je delati težje. Na dopisništvu ni več tako, kot je bilo. Izgubili smo novinarja, prav zaradi mešetarjenja s čudinimi zadevami.«

Nenazadnje dopisništev, ki imajo stik z okoljem in ne temeljijo na računalniški funkciji kopiraj in prilepi: »Ko sem bil neko poletje dežuren, so mi z redakcije naročili, naj poročam o toči v Prekmurju. Povedal sem jim, da je ni, a so se čudili, saj je na spletni strani komercialne televizije pisalo, da pada toča, vse pa je bilo pospremljeno še s simbolično sliko velike toče.«

"Več lahko narediš, če si lokalno naravnan"

Ustvarjati regionalno pomeni tudi ustvarjati za manjšo skupino ljudi. Odkrivati teme, ki ostanejo skrite pred osrednjimi mediji, a so za tamkajšnje prebivalce enako pomembne, če ne še bolj.

»Vodstvo Fontane naj še enkrat premisli o tem, da bi za vse ponovno odprli bazene.« »Občinski prostorski načrt za ureditev okolice taborskega Bumeranga je nemogoč, prosim, pomagajte!« in »Deli Valvasorjeve ulice se vračajo k naravi – zarašča jo zelenje.« so sporočila poslušalcev, namenjena kontaktni oddaji Maribor, imamo problem, ki išče rešitve in odgovore pristojnih ter omogoča neposreden stik s poslušalci in občani. Novinar Bratko Zavrnik je povedal: »Ko sem se začel ukvarjati z novinarstvom, si nisem predstavljal, kakšne zgodbe iz medijev izpadejo, ob odsotnosti neposrednega stika. Letos poleti je po neurju prelomljeno drevo sredi ulice ostalo en mesec, preden nas je prebivalka obvestila, da drevo še vedno ogroža ljudi, lastnino in šolsko pot. Na javna podjetja je klicala večkrat, a nikjer nikogar. Ko smo objavili in poslali novinarska vprašanja, so odpisali takoj in že naslednji dan težavo uredili.«

Da gre za peto vejo oblasti in zunanjo spodbudo lokalnim oblastem, ki med občani ne ostane spregledana, meni novinarka Televizije Maribor Ana Bučar: »Več lahko narediš, če si naravnan lokalno. Ko je Televizija Slovenija uvedla Slovensko kroniko, se je dvignila gledanost. Danes, ko smo jo skrajšali, je šla gledanost po zlu – tudi zaradi drugih dejavnikov. Ko smo dobili Televizijo Maribor, smo dobili kanal, kamor smo lahko umestili zgodbe, ki bojda niso bile zanimive za nacionalko. Ljudje nas poznajo in so hvaležni, da obstajamo. Upam, da bomo tudi kalilnica za mlade, ki si želijo delati, in da bodo dobili priložnost. Regionalna televizija in radio sta pomembna, saj odkrivata na videz nepomembne zgodbe, ki so za lokalne ljudi še kako pomembne – in ti so nam hvaležni, čeprav želijo drugi to vlogo minimizirati.«

Radijske novice iz mreže javnega radia so združene v oddaji Po Sloveniji. Prostor zanje tako v javni mreži ostaja, čeprav je po mnenju redne profesorice in medijske analitičarke Sandre Bašić Hrvatin vztrajanje v okvirih lokalnih in regionalnih zgodb preživeto. »Prizadevati bi si morali, da v Sloveniji ne bi bilo zgodbe, ki je samo lokalna ali regionalna. Vsaka zgodba se tiče vseh ljudi in zato je boj za javni medij boj za profesionalno novinarstvo in za demokracijo. Globoko verjamem, da demokracija stoji in pade na lokalni ravni. Na lokalni ravni ljudje prvi začutijo, ko družba ni več demokratična, in ko postane avtokratska.«

Posegi v avtonomijo

So pa dopisniki, novinarji in medijski ustvarjalci podvrženi pritiskom – političnim in ekonomskim. Jozsef Vegi iz Pomurskega radia se spomni: »Sedel sem v pisarni in prišel je takratni predsednik pomurske narodne skupnosti. Slišal sem, da je na hodniku, in da želi v etru nekaj prebrati. Rekel je, da je to njihov radio, in želi kot predsednik nekaj prebrati, česar nisem dopustil. Posledica tega je bila, da me pri naslednjem imenovanju niso želeli potrditi, saj da kot odgovorni urednik predsedniku madžarske skupnosti nimam pravice ničesar prepovedovati. V drugem primeru so mi rekli, da dobijo od madžarske fundacije na leto določen znesek – 10.000 evrov. Vprašal sem, ali moramo biti za to vsoto lojalni komurkoli, in pogovor prekinil. Poskusi pritiskov so – tudi na lokalni ravni, od tako imenovanih šerifov, ki mislijo, da so po izvolitvi nekaj več. Pozabljajo, da so v službi prebivalcev svoje občine in se obnašajo, kot da je svet njihov in si lahko vse privoščijo.«

Verodostojnost, profesionalizem, zaupanje

Sklep festivala je, da so verodostojnost, profesionalizem in zaupanje edino oporišče za razvoj in moč proti tem, ki pridejo in odhajajo. Ne glede na to, da so medijsko krajino po mnenju Bašić Hrvatinove oblikovale posrečene in manj posrečene politične odločitve, je ključen boj za novinarstvo – za medij, ki se zaveže, da bo spoštoval javni interes: »Mogoče tudi novinarji prevzemite odgovornost. Zakaj poročate o tvitih politikov, o tiskovnih konferencah, kjer nekdo vnaprej postavi pravila poročanja? To ni naloga novinarstva. Menim, da bo nova generacija morala ponovno izboriti ta prostor in se z izkušnjami starejše generacije zavedati, da je pravice, ki jih imate, mogoče čez noč izgubiti.«