Dravske elektrarne Maribor, ki upravljajo 8 velikih in 6 malih hidroelektrarn ter 5 sončnih elektrarn in proizvedejo okoli četrtino slovenske električne energije, bodo letošnje leto sklenile s pozitivnim poslovnim izidom. Leto so zaznamovale obilne padavine in poplave, v zadnjem času pa tudi kibernetski napad. V prihodnosti pa načrtujejo več investicij tako v hidroelektrarne kot v obnovljive vire, kjer ponekod prihaja tudi do nasprotovanja javnosti.

Dravske elektrarne bodo letos predvidoma ustvarile 8 milijonov več prihodkov kot lani, predvsem zaradi večje vodnatosti in odkupa deleža črpalne elektrarne Golica. Pomočnik direktorja Aleksander Brunčko:

"Planiran rezultat je 15 milijonov evrov čistega poslovnega izida. Tudi ta je približno za 1,2 milijona višji od prejšnjega leta."

Med največjimi izzivi je bilo upravljanje reke Drave med poplavami in spopadanje s posledicami kibernetskega napada na Holding Slovenske elektrarne. Podrobnosti napada še ne razkrivajo, generalni direktor dravskih elektrarn Damjan Seme:

"Lahko pa vam zagotovim kot odgovorna oseba Dravskih elektrarn, da so pred, med in zatem naše hidroelektrarne delovale varno in zanesljivo."

Obseg in učinkovitost proizvodnje želijo povečati z obsežnimi naložbami. V petih letih bodo obnovili hidroelektrarno Formin in razširili sončno elektrarno v Zlatoličju. Še v tem desetletju želijo zgraditi 600 milijonov evrov vredno črpalno elektrarno Kozjak. Načrtujejo pa tudi sončne in vetrne projekte. Prva vetrnica naj bi bila zgrajena prihodnje leto v Malem Logu. Državni prostorski načrt za preostala vetrna polja je v pripravi. Tistemu na Ojstrici nasprotuje lokalna skupnost, pristojni minister pa napoveduje ustavitev postopkov na območjih z nasprotovanjem. Bodo projekt nadaljevali?

"Glede na informacije, ki jih imam, menim, da niso vsi ljudje v Dravograjski občini a priori proti. Treba je stopiti pred ljudi in jim predati vse informacije in pustimo zdaj minstrstvu, da oddela, kar se tiče umeščanja v prostor," odgovarja direktor Dravskih elektrarn Seme.