V Mariboru se je končal 30. Festival Lent. Ta njegova jubilejna izvedba je bogatila mesto s pestrim kulturnim dogajanjem in spremljevalnim programom od 24. junija do 2. julija. V devetih dneh je sodelovalo več kot tisoč nastopajočih – folkloristi so obarvali mestne ulice, odmevna imena pa so razprodala koncerte. Pogovarjali smo se s producenti in tako pod jubilejnim Lentom potegnili črto.

Nastopajoči iz 29 držav in 29 prizorišč; nekateri deli festivala so vsebinsko in organizacijsko že kar festival sami zase, kot na primer Folkart, letos že 34., Ana Desetnica in Jazz Lent. V devetih dneh jubilejnega, 30. Festivala Lent se je zvrstilo 240 prireditev 27 različnih zvrsti. V Art Kampu pa so našteli še dodatno več kot 350 akreditiranih izvajalcev programa, več kot 600 nastopajočih in 26 produkcij, torej tri na dan.

To je le nekaj številk, ki pričajo o razsežnosti in organizacijskem zalogaju mariborskega festivala, ki je v preteklosti doživel več sprememb – od višine zneska financiranja in nepredstavljive (prisilne) omejitve kulturnega sektorja do infrastrukturnih projektov v mestu, ki so povzročili selitev oziroma združevanje prizorišč.

V začetku leta začeta prenova Rotovškega trga, na katerem je bil lani postavljen Večerov oder, in načrtovana ureditev dravske promenade na Lentu sta povzročili združitev Jurčkovega in Večerovega odra. »Prejeli smo uradno obvestilo, da bo šla promenada v obnovo, zato tam nismo načrtovali ničesar. V zadnjem hipu pa nismo mogli nič narediti – odri so bili načrtovani in tudi sredstev ni bilo. Srčno upam, da bo promenada do prihodnjega Lenta pripravljena; takrat bo lahko festival zaživel drugače, »s polnimi pljuči«; morda tudi spet s plavajočim odrom. Smo kot Ana Desetnica – selimo se in improviziramo. V mestu smo izkoristili vse mogoče prostore, ko pa bo obnova mesta končana, se bomo umestili na stalna prizorišča. Pokazali smo, da znamo kjerkoli narediti tako, da ljudje pridejo, se imajo fajn in da kultura živi,« pojasnjuje uvodoma direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina in dodaja: »Kot nam zdaj kaže, smo se pokrili. Na 200.000 evrov, ki smo jih dobili od mesta, smo ustvarili še 800.000. Naš budžet je manjši, kot je bil nekoč, smo pa popeterili znesek, ki smo ga dobili od ustanovitelja, mariborske občine.«

Zaradi ukinitve koronskih omejitev je bilo organiziranje festivala letos spet lažje, in tako so bili v ospredju logistični izzivi, med drugim negotovost, ali bo folkloristom iz Brazilije z več kot 60-imi kosi prtljage, polnimi rekvizitov, uspelo pripotovati, in stavka na norveškem letališču, ki je zakrivila odpoved zadnjega večera JazzLenta. Organizatorji pa si želijo, da bi prenovljena promenada na Lentu tudi zaživela – Rukavina: »Vsekakor vidim tudi plavajoči oder, in to tam, kjer smo ga vedno imeli, kajti samo tam je lahko prizorišče za 3000 do 3500 ljudi. Če pa bo še en manjši plavajoči oder, tam, kjer je bil nekoč Večerov oder, bo to nova pridobitev. Prizorišča vidim tudi na vseh trgih, in to z različnimi žanri, in vidim poln, živ, radoživ Maribor, v katerem je vse mesto festivalsko prizorišče.«

In kako so z jubilejnim festivalom zadovoljni vodje večjih prizorišč?

Glavni oder na Trgu Leona Štuklja v Mariboru je bil ves čas festivalskega dogajanja v primežu visokih temperatur in tako je popoldanska pripeka, ker je na trgu sam beton in ni nič naravne sence, otežila razmere za delo ekipe organizatorjev in poskrbela, da se tudi ponoči ni nič shladilo. A koncerti so bili kljub temu dobro obiskani, nekateri celo razprodani; nastopili so Magnifico, Vlatko Stefanovski in Tanec, Rock Opera ter Bajaga i instruktori. Snovalec tega dela programa Marjan Rajbenšu pa si želi, da bi se dogajanje vrnilo k Dravi: »Želimo si plavajočega odra, kot je bil, ali še boljšega, s tribunami in parterjem, kjer se da plesati; z infrastrukturo, ki je potrebna, da se pripravijo dobri projekti – koncerti in opere. Če bomo imeli primerne razmere, bomo lahko pripravljali dobre programe.«

V nedavno prenovljenem Sodnem stolpu, ki je del festivalskih dni gostil tudi program JazzPodija, so nastopili Marko Črnčec, Imer Traja Brizani, Caminoigra, Brina, Vudlenderji in med drugimi tudi Teo Collori & Momento Cigano. Program Sodnega stolpa, enega od štirih obrambnih stolpov mestnega obzidja in hkrati enega najlepših majhnih zaprtih prizorišč festivala je oblikoval Gregor Čerič. »Prizorišče je lepše, ima pa določene pomanjkljivosti. Predvsem nam ne gre na roko toplo vreme, saj je v stolpu izredno vroče; kljub vsemu imamo podstrešje brez klime. To je velik minus, drugače pa – akustika, podoba prostora – to pa je na nivoju. Tako poslušalci kot nastopajoči so izredno zadovoljni,« komentira stanje v prenovljenem Sodnem stolpu producent Čerič in dodaja, da pa jim povzroča preglavice tudi stopnišče, ki vodi od manjšega prizorišča v pritličju do tistega pod streho v obliki mogočne kupole: »Ta prehod je za večje inštrumente zelo nepraktičen, ker je nizek; ker pa gre za staro stavbo, večji posegi v osnovno strukturo niso bili možni. Prilagajamo se.«

Andrej Težak - Tešky je že več let snovalec programa na Večerovem odru, za jubilejno izvedbo festivala pa je prevzel še del programa glavnega odra; v pogovoru je poudaril, da si že vsaj dve desetletji želi prenove Lenta: »To pozdravljam in si želim, da bi bila promenada spet taka, kot je bila nekoč – brez plastičnih šotorov, z lepšimi stojnicami, ampak zagotovo z odrom na eni in na drugi strani, se pravi, da bi bila promenada, kot je bila vedno – od stolpa do stolpa. Vidim se nazaj na Večerovem odru, kjer si lahko malo več privoščim in dam možnost več skupinam, predvsem slovenskim, ki si to zaslužijo. Da torej ne iščemo uveljavljenih skupin, za katere vemo, da bodo napolnile trg, ampak da koga vzamemo tudi promenadno. Da lahko damo priložnost manjšim predskupinam. Prej smo imeli po dva koncerta na večer in je eden lahko bil dober, a ne tako znan … bo pa znan prihodnje leto. To se mi zdi najboljša možnost, čeprav mi je bil všeč tudi Rotovški trg, ker je bil zaprt in smo imeli tam klubske koncerte pod zvezdami. S stališča vzdušja je bil to najboljši prostor.«

V mariborskem mestnem parku, kjer je v okviru Festivala Lent potekal Art Kamp, so imeli pred začetkom težave s postavitvijo potrebne infrastrukture. Aktivnosti za najranljivejše skupine obiskovalcev so umestili v naravno senco, preizkušnja za utečeno organizatorsko ekipo, ki pripravlja in izvaja aktivnosti v mestnem parku že 15 let, pa so bili infrastrukturni projekti – pred začetkom Art kampa še nekončana obnova promenade v parku je zahtevala improvizacijo pri priklopu elektrike za programska prizorišča, vodja Art kampa Urška Košica pa pove, da bodo zaradi nadaljevanja del na promenadi preseljene tudi aktivnosti poletnega Art kampa, ki »naj bi ga izvajali pri paviljonu, a smo od občine dobili pojasnilo, da se bo to območje še saniralo, in ker oboje skupaj nikakor ne gre, bomo poleti še ostali na promenadi, vendar v manjši zasedbi; ostale bodo tri hiške in čez teden, od ponedeljka do srede, nas ne bo. Ob četrtkih in petkih bo tu Marsova čitalnica in ob sobotah in nedeljah – koncerti, predstave za otroke, delavnice in športne aktivnosti v organizaciji Narodnega doma Maribor. V parku bo pestro dogajanje do 4. septembra, upamo pa, da nam bo vreme tudi v poletnih mesecih tako dobro služilo kot sedaj.«

Košica si želi večje podpore ustanovitelja, torej mariborske občine, predvsem da bo poskrbela za primerno infrastrukturo. Rukavina pa dodaja, da se bosta morala prebuditi tudi turizem in gospodarstvo: »Srčno upamo, da bodo izkoristili priložnosti, ki jih tak festival daje. Vsi mislijo, da smo mi, ki naredimo program, tisti, ki mora potem poskrbeti še za turiste, gostince, promocijo. Niti približno. Normalna delitev odgovornosti bi bila, da bi mesto poskrbelo za prizorišča, mi za program, preostali pa bi se ukvarjali le s svojo osnovno dejavnostjo.«