Studeniški samostan je bil ustanovljen v 13. stoletju. Vse do njegove razpustitve, do konca 18. stoletja, so v njem bivale dominikanke. "V osnovi je ta prostor služil kot prostor za kontemplacijo; torej tukaj se lahko bile redovnice v stiku s sabo, z Bogom, tukaj so imele dovolj časa in priložnosti za premišljevanje in molitev. Hkrati pa so vodile izjemno veliko in bogato zemljiško gospostvo. To je bilo v zlatih časih eno največjih spodnještajerskih zemljiških gospostev s približno 300 podložnimi družinami," pove vodja projekta revitalizacije samostana Simona Kostanjšek Brglez.

Kompleks je nato zamenjal več lastnikov. Konec 19. stoletja so se tja naselile sestre magdalenke, po drugi svetovni vojni je bil samostan nacionaliziran, po njegovi denacionalizaciji je bil vrnjen magdalenkam, nato pa pristal v lasti mariborske nadškofije. Slednja se je pred več kot 20-imi leti lotila obsežne prenove za potrebe doma za starostnike, ki se ni nikoli zaključila.

Turistični potencial v samostanu prepoznalo mariborsko podjetje Enertec

V propadajočem samostanu pa je priložnost videlo mariborsko podjetje Enertec, ki se sicer ukvarja z energetiko. Samostan so konec leta 2021 na dražbi kupili za okoli 250.000 evrov. "Prepoznali smo potencial v tem, da gre dejansko za objekt z večstoletno zgodovino, ki se ga je dalo dobiti po sorazmerno ugodni ceni. Smo se tudi že zavedali dejstva, da ti objekti, ki so spomeniško zaščiteni in veliki po obsegu, so lahko tudi na koncu jame brez dna. Ampak z neko pravo vizijo lahko prinaša tudi dolgoročno finančno korist lastniku in skrb za ohranjanje kulturne stavbne dediščine," pove direktor podjetja Peter Kumer.

Po nakupu samostana so načrte o domu starostnikov spremenili, saj tako objekt kot lokacija nista bili najbolj primerni za to dejavnost. Odločili so se, da bo samostan namenjen turizmu.

"Želimo urediti manjši muzej, kavarno, restavracijo in nekaj sob za prenočevanje tistih obiskovalcev, ki si želijo v tem magičnem kraju pod Bočem ostati nekoliko dlje. Želimo tudi, da ko bo kompleks namenjen turizmu, ohrani tudi to vez s preteklostjo. Tako da ljudje, ki bodo prišli semkaj, tukaj občutijo ta mir in posvečenost tega prostora - zlasti nekdanjega križnega hodnika in zahodnega samostanskega takta, kamor so lahko vstopale samo redovnice," pove Simona Kostanjšek Brglez.

Kako teče obnova?

Zaradi zahtevnosti prenove, so jo razdelili na dva dela. V dobrem letu in pol so uspeli sanirali vse strehe, uredili odvodnjavanje in okolico. Trenutno poteka statična stabilizacija objekta, za kar so na razpisu ministrstva za kulturo letos poleti prejeli skoraj 200.000 evrov nepovratnih sredstev, drugo dobro polovico sredstev pa je zagotovilo podjetje.

"Zdaj delavci injicirajo stene. Predhodno smo povezali zunanje stene v smeri vzhod-zahod, kajti zahodna stena se je nagibala proti potoku. Tudi južno steno, ki se je odmikala, smo utrdili in pritrdili na medetažne plošče. Zdaj se injiktirajo vse razpoke, ki so še v teh zidovih. Sanirali smo tudi že oboke, ki so bili porušeni oziroma delno narušeni, sproti smo popravljali fasado na mestih vgradnje teh jeklenih zateg. In pa - kar je zelo pomembno pri tem historičnem objektu - vseskozi smo skrbeli za te najpomembnejše, najstarejše elemente in tako smo že pred izvedbo stabilizacijskih del začeli s preventivnimi konservatorskimi posege na srednjeveških oknih in okenskih ostenjih," pove Kostanjšek Brglez.

Med obnovitvenimi deli naleteli na številna odkritja

Na enem od okenskih ostenjih je bila že pred 20-imi leti odkrita freska z Jezusovo glavo in borduro iz okrog leta 1400. S konservatorskimi posegi so preprečili njeno uničenje zaradi mikrovibracij, do katerih prihaja med obnovo.

Med obnovitvenimi deli so na zunanjščini odkrili baročno poslikavo okrog oken, ki jo umeščajo v trideseta leta 18. stoletja. Odkrili so tudi renesančne stopnice, samostan pa dela posebnega tudi nunska empora - obokan prostor iz 13. stoletja, ki je edinstveni v Sloveniji. Zaradi številnih najdb in poglobljenih raziskav bo celotna obnova dolgotrajna.

"Naša želja je bila, da bi lahko to prvo, nekdanjo upravno stavbo, v življenje spravili v treh letih. Seveda se to vztrajno izmika, tako da upamo, da se v roku štirih let vzpostavi ta prva stavba s prenočišči. Še pred tem pa bi želeli v življenje spraviti to notranje dvorišče, ki bi lahko služilo za glasbene koncerte na višjem nivoju, morda tudi za dramske uprizoritve. In pa, čez veliko let še zahodni samostanski trakt, ki pa je res izjemno velik in ima zelo veliko ohranjenih kamnoseško obdelanih elementov," poudarja Kostanjšek Brglez.

Za popolno revitalizacijo samostana deset milijonov evrov

Investicija je v prvi fazi oživitve upravnega dela objekta ocenjena na 3-4 milijone evrov, popolna revitalizacija studeniškega samostana pa na okoli deset milijonov evrov, pove direktor podjetja Enertec, Peter Kumer. Ob tem še dodaja, da si v prihodnosti želijo najti tudi soinvestitorje.

"Na podjetju Enertec naš glavni fokus ni turizem in revitalizacija tega spomenika, ampak vsekakor imamo vizijo, kaj z njim početi, kaj narediti. To prvo fazo, verjamem, da jo bomo naredili, ne glede na to, ali najdemo partnerja ali ne, kar pa se tiče revitalizacije v popolnem smislu, pa smo definitivno odprti na sodelovanja, na partnerstva. In tukaj mislim, da bomo tudi aktivno iskali partnerja, ki bi s sredstvi, znanjem in vsebino želel oblikovati in sooblikovati to našo vizijo," pove.

Kljub intenzivni obnovi in raziskovalnemu delu, vseskozi tesno sodelujejo tudi z lokalno skupnostjo in izvajajo delavnice za okoliške otroke. Trenutno je v izdelavi tudi informativna tabla in konservatorski načrt samostana. Napredek obnove in najdbe je mogoče spremljati tudi v Facebook skupini STUDENICE / Revitalizacija studeniškega samostana, v prihodnosti pa ni izključeno niti obširnejše delo v knjižni obliki.