Ureditev Zakona o dolgotrajni oskrbi in njenem financiranju je nujno potrebna; država si z več zakonskimi predlogi za to prizadeva že več kot dvajset let, žal pa v praksi tega še ni. Nujno je, da bi ljudje pod istimi pogoji, za enak denar, prejemali storitve tam, kjer jih želijo oziroma nujno potrebujejo, so med drugim poudarili udeleženci okrogle mize z naslovom Demenca – skupni izziv v Domu upokojencev Ptuj.

Smo starajoča se družba in delež starostnikov in posledično tudi delež ljudi z demenco, se veča. V Sloveniji naj bi trenutno živelo 40 tisoč ljudi z demenco. Ta delež pa bo do leta 2050 še dvakrat večji. Direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat: "Gre za eno najdražjih bolezni, če vemo, da bolezen traja od 10 do 15 let. Zato je nujno potrebno sistemsko urediti to področje, da lahko osebe z demenco kar se da dolgo živijo v domačem okolju, kasneje pa, po potrebi, dobijo tudi mesto v domskem varstvu."

Član odbora za zaposlovanje in socialne zadeve v Evropskem parlamentu, poslanec Milan Brglez, je imel pomembno vlogo pri pripravi in sprejetju načrta za evropsko strategijo oskrbe:
"Tisto, kar je važno, je, da vključujemo poleg institucionalnega varstva tudi oskrbo na domu in oskrbo v skupnosti." Za to pa potrebujemo javne storitve, ki oskrbnikom in svojcem pomagajo pri oskrbi dementnega bolnika.

Demenca je izziv tudi za socialno varstvene in zdravstvene zavode. "To je kompleksen pojav, je bolezen današnjega časa," pove direktor Centra za socialno delo Spodnje Podravje Miran Kerin in doda, da imajo težave tako bolnik, kot tudi okolica, ki ga želi podpirati.

Direktorica zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan, pravi, da se trudijo "da z ozirom na to, da imamo novo diagnostiko, to bolezen odkrijemo čimprej, tako da lahko tudi zaustavimo to bolezen."

V zdravstvenih ekipah na terenu tako sodelujejo psihiater, psiholog, socialni delavec, fizioterapevt in diplomirana medicinska sestra, zato težko bolnim in njihovim svojcem ni treba prihajati v ustanove, ampak izvedo diagnozo kar doma.