Mariborsko staro mestno jedro je precej zagrajena mestna struktura; ima nekaj trgov, pomembna je tudi Drava z obrežjem. Glede skrbi za zelene površine je pomembno, da to, kar imamo, ustrezno nadgrajujejmo, imamo pa še precej neizrabljenih potencialov v zelenih strehah, fasadah in mikro zelenih ureditvah. Številne rešitve, ki vplivajo tudi na kvaliteto zraka, so predstavili strokovnjaki na včerajšnji okrogli mizi.

Precej idej je v strokovnih krogih že znanih, strokovnjaki spremljajo tudi trende v svetu. Jože Kos Grabar iz ZUM-a: »Glavni problem je v realizaciji ideje, projektov, ki jih poznamo iz literature, vendar pa je pot do uresničitve še dolga ali pa v Mariboru še nekoliko zaostajamo.«

Precej dela pa je treba opraviti tudi pri mentaliteti, kulturnih vzorcih in kulturi vsakdanjega življenja pri prebivalcih. Ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka so se na mariborski občini sistematično lotili in rezultati so že vidni: »Prav gotovo je to tudi posledica številnih ukrepov, od daljinskega ogrevanja do trajnostne mobilnosti, izboljšanja prometne infrastrukture, vzpodbujanja pešačenja, javnega potniškega prometa in številnih drugih,« pravi Irena Kozar iz Skupne službe za varstvo okolja.

Z vidika trajnostnih strategij načrtovanja in oblikovanja mestne krajine je nujno razumeti, da je urejanje zelenih površin za ljudi izjemno pomembno, pravi krajinska arhitektka Tanja Simonič Korošak: »Pri tem govorimo o parkih, obvodnih ureditvah, ureditvah zelenih fasad, zelenih streh, ki so dandanes zelo aktualne.« Ter ureditev urbanih vrtov in vrtičkov.

Maribor ima 70 odstotkov avtobusov, ki vozi na diesel, 25 odstotkov vozi na CNG, nekaj malega pa vozi tudi na elektriko, pravi Mitja Klemenčič iz Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in promet: "Okolju prijazno je elektrificirati progo, nabaviti električne avtobuse in polnilnice, ali hitre polnilnice ali polnilnice za čez noč,« še dodaja Mitja Klemenčič.