Več stavb v Mariboru ne dosega najsodobnejših protipotresnih standardov gradnje. Popolne evidence ni, ocene pa omenjajo tudi številko 550. Kljub temu strokovnjaki zaradi nizke ogroženosti severovzhodne Slovenije ob potresu hujših posledic ne pričakujejo. Maribor namreč leži na območju VI in VII stopnje na evropski makroseizmični lestvici, pri čemer bi na starejših stavbah v najhujšem primeru prišlo le do razpok. A ker se vedno lahko zgodi nepričakovano, previdnost ni odveč.

V Mariboru bi potres najbolj ogrozil starejše zgradbe, večinoma v mestnem središču. Gre za kulturno-zgodovinska poslopja, kot so Mariborski grad, vile in stolnica. Starejših je tudi več šolskih, vzgojnovarstvenih in zdravstvenih objektov, a celovitega razvida njihove ustreznosti občina nima. Poveljnik mariborske civilne zaščite Samo Robič pa pojasnjuje:

"Naši objekti bi predvsem zapadli v kategoriji 1 in 2 od štirih, kar pomeni, da bi nastale predvsem poškodbe. Ne predvidevamo, da bi šlo za neko množično rušenje, seveda pa ne moremo tega izključiti."

Občani lahko varnost stavb približno ocenijo z letnico gradnje: prve sodobne protipotresne predpise je Jugoslavija sprejela leta 1964 po potresu v Skopju, posodobili so jih leta 1981, najsodobnejšo različico pa je Slovenija sprejela leta 2008, pravi profesor gradbeništva Miroslav Premrov:

"Višji, kot je objekt, bolj je ogrožen. Pritlični objekti so načeloma varnejši, tudi če niso bili projektirani v skladu z zakonodajo. Pomembni so tudi zidovi: nevarni so kamniti in opečnati zidovi brez vezi, če imajo vertikalne in horizontalne vezi, naj bi bili varni. Pomembni pa so tudi togi stropovi, ki imajo armiranobetonsko ploščo ..."

V pomoč je tudi državna spletna aplikacija za ocenjevanje potresne varnosti POTROG, ki je dosegljiva na povezavi:

Profesor dodaja, da lahko stanovalci pregled stavb naročijo tudi pri strokovnjakih in se odločijo za sanacijo. A si želi, da bi država po vzoru energetskih uvedla tudi izkaznice potresne varnosti in sanacije sofinancirala.