Tokratno edicijo podcasta Zorni kot smo posneli v kinu Svoboda v Slovenski Bistrici, kjer je bil pred dnevi na ogled dokumentarni film z naslovom "Temni pokrov sveta" znanega slovenskega letalca, fotografa, biologa in okoljevarstvenika Matevža Lenarčiča. Z letalom je trikrat obkrožil svet, opravil nešteto meritev črnega ogljika in svoje podvige in kritična stališča do človekovega uničevanja narave predstavil v omenjenem dokumentarcu. Ob obisku v Slovenski Bistrici si je Lenarčič vzel čas tudi za pogovor za Radio Maribor.

Potovanja Matevža Lenarčiča so so dobila globlji smisel, ko je začel raziskovati vpliv črnega ogljika na podnebje in naša življenja. Kaj črni ogljik sploh je, zakaj je problematičen oziroma zakaj se je odločili meriti njegovo prisotnost v zraku? "Črni ogljik je bil zapostavljen okoljski problem, ker ni bilo podatkov oziroma meritev na voljo. Črni ogljik so sicer trdi delci, ki nastanejo pri izgorevanju kakršnegakoli ogljičnega goriva. Ti delci so zelo majhni, in jih je težko meriti. Nikjer ne obstaja zakonodaja, torej, da bi to morali meriti po zakonu, zato je bilo teh podatkov zelo malo. Mi smo nato začeli to meriti in imamo največjo bazo podatkov, kaj se dogaja s črnim ogljikom. Najbolj problematična območja na svetu so seveda tam, ker živi največ ljudi. Ljudje smo tisti, ki potrebujemo vse več energije, vse več luksuza, in to vse je povezano z emisijami, in slej ali prej s črnim ogljikom in drugimi trdimi delci," pove Lenarčič.

"Dokumentarec Temni pokrov sveta je nastajal več kot deset let. Najprej je bila ideja narediti portret letalca, ki leti okrog sveta, vendar smo se kasneje osredotočili na okoljsko temo. Onesnaževanje zadeva vse nas, po eni strani zaradi vpliva na zdravje, po drugi strani pa vpliva na klimatske spremembe," pravi Matevž Lenarčič. Naslov dokumentarca se nanaša na črni ogljik, ki je temen, črn: "Še do nedavnega je v znanstveni sferi veljalo, da povzroča hlajenje planeta, ker naredi atmosfero manj prozorno, prosojno. Razen tega, da ogljik naredi temni pokrov nad svetom, ti delci zaradi absorpcije svetlobe atmosfero tudi segrevajo in segrevanja je bistveno več kot hlajenja. Črni ogljik in trdi delci so drugi najpomembnejši vzrok pregrevanja planeta."

"Dokumentarec se tako osredotoča na posledice, ki jih onesnaževanje povzroča, recimo v Patagoniji, kjer se zelo hitro talijo ledeniki, na drugi strani pa prikazuje primere dobrih praks, kjer živijo malce drugače kot na zahodu potrošniški način življenja. To je v Butanu, ki je edina država na svetu, ki gospodarstva ne načrtuje na podlagi bruto domačega proizvoda (BDP), ampak na podlagi bruto dodane sreče (BDS). To pomeni, da vsaki dve leti med prebivalstvom naredijo anketo, v kateri vprašajo, kako so prebivalci zadovoljni z dostopom do javnega šolstva, zdravstva, kako so zadovoljni s prometom,..." razlaga sogovornik in dodaja, da bi bilo nujno potrebno, da bi kaj takega uvedla tudi na zahodu.

"Pohlep je vgrajen v naš način življenja"

"To, kar doživljamo zadnje desetletje na prostem trgu v liberalnem kapitalizmu, kjer je mantra, da ponudbo ustvarja povpraševanje... to je popolna neumnost. Ponujamo nam nekaj, česar ne potrebujemo, in nas prepričajo, da potrebujemo. Dejstvo je, da se resursi omejenega planeta Zemlja izkoristijo prehitro, že bistveno pred koncem leta, in tak način življenja nima nobene prihodnosti. Mogoče za generacijo ali dve, za naprej pa zagotovo ne," opozarja Lenarčič. Eno njegovih glavnih sporočil je, da svet, kot je, ne bo "zdržal" več dolgo. "Meni ni jasno, kako lahko izobraženi ljudje, ekonomisti in gospodarstveniki še vedno zagovarjajo rast BDP, saj pomeni prekomerno izčrpavanje planeta."

Ali meni, da je slišan on in njegova sporočila? "Mislim, da ne. Trenutna oblast EU zagovarja rast BDP. Ni interesa, da bi bil slišan. Še vedno je večina ljudi, ki razmišlja v smeri rasti BDP-ja. Zakaj? Ker smo zasvojeni z artikli; razumemo oziroma mislimo, da nam to izboljšuje življenje. Vsi ti telefoni, televizija, pametne hiše, pametna mesta,... nam prinašajo navidezno zadovoljstvo in navidezno olajšanje življenja, ampak to je samo navidezno," razlaga sogovornik.

Torej smo pametni, pa hkrati nismo pametni? "Mislim, da smo zelo neumni. Gre za teme, ki bi se jih morali lotiti psihologi in psihiatri, da bi ugotovili, kje tiči vzrok, da je človek tako nenormalno pohlepen, da se tega pohlepa nikakor ne želi odrešiti. Pohlep pa ni samo pohlep po denarju, ampak tudi vse drugo. Pohlep je tudi med znanstveniki. Sedaj gledamo film o Oppenheimerju, ki je ustvaril atomsko bombo. Bil je pohlepen, saj je to želel narediti za vsako ceno, četudi je vedel, kam to vodi. Pohlepni smo vsi mi, ki želimo velikokrat potovati kot turisti, pohlepni so športniki, ki dosežejo zlato medaljo in želijo doseči še pet zlatih. Pohlep je vgrajen v naš način življenja. Pohlep ustvarjajo tekmovalni ljudje."

Lenarčič nasprotuje gradnji vetrnic na Pohorju

V Slovensko Bistrico so ga sicer povabili predstavniki Civilne pobude Za Pohorje brez vetrnic, ki si prizadevajo za ustavitev umeščanja 56 vetrnih elektrarn na pobočja Pohorja, saj naj bi te po njihovem prepričanju za vedno uničile naravo, močno okrnile kakovost življenja številnih ljudi ter še pospešile podnebne spremembe. Tudi Lenarčič nasprotuje gradnji vetrnic na Pohorju. Zakaj? Celotnemu pogovoru prisluhnite na spodnji povezavi: