Med občinami, ki posebno pozornost posvečajo knjigi in branju, je letos tudi Lovrenc na Pohorju. Ta se lahko od decembra naprej pohvali z nazivom Branju prijazna občina. "S tem nazivom smo dobili nekakšno potrditev okoli dela in ozaveščanja, kako pomembno je branje v naši občini in hkrati tudi potrditev, da smo na tem področju zastavljali prave cilje, delali stvari, ki ozaveščajo ljudi v tej smeri in da je to, kar načrtujemo za bodoče, prava smer," pove župan Marko Rakovnik in doda: "Zdi se nam izredno pomembno, da ljudje berejo, skozi branje namreč ozaveščamo našo kulturno dediščino, vse kar so naši predniki ustvarjali. In branje je veščina, ki bo vedno bolj pomembna tudi v tej moderni dobi digitalizacije in elektronskih pripomočkov. Želimo, da knjiga ostane knjiga, ker papir bo tudi v bodoče naša kulturna dediščina."

Kot je zapisano v obrazložitvi prejema naziva, Občina Lovrenc na Pohorju dokazuje, kako majhna lokalna skupnost spodbuja in neguje bralno kulturo in z njo bogati življenje svojih prebivalcev. Zaveda se pomena negovanja kulturne dediščine s pisano besedo in jo oživlja ter ohranja z domoznansko obarvanimi knjigami. Pohvalno je medresorsko sodelovanje med turizmom in kmetijstvom. Bralna kultura in zavedanje o moči knjige je vtkano v vsakdanje življenje občanov in občank, kar dokazuje izdaja knjig preko participativnega proračuna.

V okviru participativnega proračuna so tako na občini izdali tudi tri tiskovine, ki so izšle v vsa gospodinjstva. "Potrudimo se, da to, kar sproducirajo Lovrenčani, naši častni občani, ustvarjalci, pesniki ... da pomagamo na ta način, da pri nakladah stopimo zraven in poravnamo tisti del, ki naredi okvir besedi, in ga pošljemo v vsa gospodinjstva," pove župan.

Naziv do zdaj prejelo že več kot 60 občin

Poleg Lovrenca na Pohorju, se lahko letos z nazivom pohvalijo tudi občine Bovec, Črnomelj, Ilirska Bistrica, Logatec in Sežana. Sicer pa je naziv, ki je veljaven tri leta z možnostjo podaljšanja, od leta 2017 prejelo že 63 občin. "Če govorimo o zakonskih določilih, občine morajo podpirati knjižnično javno službo. Lahko pa naredijo še marsikaj več v podporo bralne kulture in bralne pismenosti. In prav ta naziv je še dodaten korak, ki spodbuja občine, da onkraj ustreznega financiranja knjižnične javne službe, financirajo še v to področje," pove direktor Mariborske knjižnice Klemen Brvar.

In doda: "Ponavadi si občine naziv prislužijo s kakšno zanimivo intervencijo, z javno podporo branju s strani občinskih oblasti, s kakšnim sodelovanjem z različnimi društvi in knjižnico, z materialno intervencijo, npr. z dodatno polico v občinskih prostorih ali v čakalnicah, s kakšnim dobrim projektom, ki vključuje tudi skrb za branje in bralno pismenost in podobno. Očitno je Občina Lovrenc to letos dovolj izrazito naredila, za kar smo seveda v Mariborski knjižnici zelo veseli."

V Lovrencu na Pohorju ima namreč Mariborska knjižnica knjižnično enoto, sicer pa so znotraj mreže Mariborske knjižnice do zdaj ta naziv prejele že štiri občine. "Znotraj teh dvanajstih občin, ki jih pokrivamo z enotami Mariborske knjižnice, so doslej ta naziv prejele Mestna občina Maribor, Občina Hoče-Slivnica, Občina Ruše in zdaj še Občina Lovrenc na Pohorju. Seveda smo zelo veseli in bomo spodbujali tudi druge občine, da se lotijo in ugriznejo v ta izziv," pove Brvar in poudari, da naziv pomembno pripomore k skrbi za bralno kulturo. "Branje knjig drugače razvija možgane kot branje iz zaslonov in tega, če hočemo ostati ustrezno mentalno razvita družba, vsekakor ne smemo opuščati. V bistvu je to eden od načinov, kako država ali pomembni akterji v državi spodbujajo, da ta segment, poudarjanje pomena branja, ne zaide za horizont in se mi zdi, da je to kar primer dobre prakse. Se mi pa zdi ključno, da različni akterji prepoznavajo pomen branja," pove.

V Lovrencu na Pohorju kmalu izposoja knjig tudi na domu

Občina Lovrenc na Pohorju bo še naprej spobujala branje, v prihodnje pa načrtujejo tudi številne novosti. "Trudimo se, da bi poskrbeli za dostopnost izposoje za vse starejše občane, ki morda niso mobilni, tako da bomo knjižnico s projektom tudi spravili na teren. Izposoja bo mogoča po domovih, za tiste, ki ne morejo v knjižnico. Knjižno zbirko želimo preseliti tudi v en objekt na drugem koncu Lovrenca, tako da bo tudi tam omejena možnost izposoje. V glavnem, knjigo in gradiva približati ljudem na terenu. Tu je naša želja in cilj v bodoče," izpostavi župan Marko Rakovnik in glede časovnega okvira doda: "Dogovorjeni smo, da bi ta začetek bil v mesecu januarju. Seveda je pa potem odvisno, ali bomo toliko spretni, da to realiziramo tako hitro, verjamem pa, da nam bo uspelo vsaj blizu tega okvirja to narediti." Ob tem si želi, da bi občani še naprej radi poprijeli za knjige in brali.