Potem ko so mariborske javne kulturne zavode minuli teden uradno seznanili z rezi tudi na tem področju, so se danes sestali z županom. Sporočajo, da je denarja premalo, celotna sredstva za kulturo, šport in socialo pa so postavljena pod vprašaj zaradi težav na prihodkovni strani občinskega proračuna, povezanih s predlaganimi podražitvami, o katerih bodo svetniki odločali na jutrišnji seji, in s podfinanciranostjo občine.

Proračuni mariborskih javnih kulturnih ustanov bodo zmanjšani za zneske, ki jih občina lani ni izplačala. Novembrske zahtevke so plačali letos in tako aktualni proračun zmanjšali za zneske, ki jih lani niso prejeli. V primeru tukajšnjega Lutkovnega gledališča gre za sedmino načrtovanih sredstev oziroma 110 tisoč evrov, pove direktorica Katarina Klančnik Kocutar: »Zadnji zahtevek lanskega leta se odbije od letošnjega - morda bo celo še slabše.«

Narodni dom bo ostal brez 86 tisoč evrov. Mariborska knjižnica pa brez 40-ih tisočakov, potrebnih za obratovalne stroške. Direktor Klemen Brvar: »Lahko pride do skrajšanega odpiralnega časa. Ne vem, niti ne upam pomisliti.« Kulturni rez bi lahko vplival na izvedbo rednih programov, opozarja Klančnik Kocutarjeva: »Trenutno še nismo razgrnili sezone, bomo pa morali vanjo poseči.«

Predstavniki javnih zavodov – odsotni so bili prejemniki državnega denarja, so zato iskali rešitve. Klančnik Kocutarjeva »Kako bi poiskali alternativne vire financiranja. Določene stvari so že v teku in upamo, da bomo s pomočjo drugih virov uspeli doseči dodatno financiranje. Gre za sodelovanje.« Opozarja še, da je kultura na koncu verige deljenja sredstev. Direktor Sinagoge Boris Hajdinjak: »Glavni problem, s katerim se soočamo vsi skupaj, je ta, da se v drugem največjem mestu nahajamo na istem nivoju kot Zgornja Kungota. Samo v Ljubljani je uporabljen poseben zakon.«

Odsotnost občinskega denarja pa bodo občutili tudi v drugih organizacijah. Urška Breznik iz Pekarna magdalenske mreže: »Neuradne informacije iz občine kažejo na predvideno znižanje od 40 do 60 odstotkov, kar je ogromno. Situacija je še posebej zaskrbljujoča, saj smo že sredi junija, kar pomeni, da je večina organizacij že izvedla približno 50 do 60 odstotkov svojega programa."

Da je mariborska kultura pred katastrofo, opozarjajo v reviji Dialog; grozi jim namreč, da bo morala prenehati izhajati in naslednje leto 60. letnika ne bo več.