Več mesecev omejenih socialnih stikov poglablja hude duševne stiske otrok in mladostnikov. Z resnimi in vse kompleksnejšimi primeri se ukvarjajo na mariborski pediatrični kliniki, kjer je tamkajšnji pedopsihiatrični oddelek ves čas polno zaseden. V Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor pa opozarjajo, da nas najhujše šele čaka.

Pri vsakodnevnem delu, tako direktorica Svetovalnega centra za otroke mladostnike in starše Maribor Alenka Seršen Fras, so zaskrbljeni zaradi naraščanja stisk in vedenjskih težav pri mladih: "Gre za različne oblike strahov, anksioznosti tudi v obliki paničnih napadov, tudi obsesivno kompulzivne motnje in podobno."

Pomoč išče tudi vse več staršev, ki ne vedo, kako se spopasti s stanji in posledicami, ki jih pri mladostnikih pušča epidemija. Čakalne dobe pri kliničnih psihologih so dolge tudi leto ali več. Tudi pedopsihiatrični oddelek v mariborski bolnišnici je ves čas polno zaseden, potrjuje predstojnik pediatrične klinike Jernej Dolinšek. Duševne motnje mladih bolnikov pa, dodaja, resne in vse kompleksnejše: "Bistveno več opažamo hudih motenj hranjenja, morda v našem okolju ne toliko samomorilne ogroženosti, kot so popisovali kolegi iz Ljubljane, ampak vsekakor pa psihosomatika in pa predvsem motnje hranjenja, ki so izredno trdovratne, izredno komplicirane in zelo hude."

In zahtevajo ne le dolgo hospitalizacijo, pač pa tudi dolgo kasnejšo obravnavo, še dodaja Dolinšek. Seršen Frasova pa opozarja, da se boji, da je v zdajšnjih razmerah še precejšnje zatišje: "Stiske se kažejo in seveda jih je vedno več, ampak čisto vse še niso odkrite. Nekatere se bodo pokazale šele v šoli."

Za premagovanje anksioznih težav in motenj na Centru za otroke mladostnike in starše prav zdaj začenjajo nov program Cool kids. Vanj se lahko prijavijo mladi med 7-im in 17-im letom starosti.