Sogovornica tokratne edicije podcasta Zorni kot je Mojca Pehant iz Maribora, svetovalka na področju sistemske psihodinamike in poslovne komunikacije. Verjame, da je komunikacija vse oziroma skoraj vse, in da je komunikacija odvisna od naše notranje "urejenosti" – občutkov, čustev, samozavesti, samovrednotenja in samoobvladovanja. O komunikaciji in o tem, kako biti boljši v odnosih z drugimi, predava zaposlenim v podjetjih, vodjem, direktorjem in tudi študentom. Študenti dodiplomskih študijskih programov DOBA Fakultete pa so jo nedavno tudi izbrali za Naj učiteljico.

Od radijske moderatorke do učenja drugih o komunikaciji

Mojca Pehant je začela kot radijska moderatorka, nato novinarka,... Poklicna pot jo je nato peljala v druge vode. Izobraževala se je marsikje, tudi v Beogradu. Pravi, da je že vse življenje zaljubljena v komunikacijo. "Zmeraj me je zanimalo, kaj ljudje govorijo, na kakšen način govorijo, kaj sporočajo - tudi tisto, kar ni povedano z besedami. Poklicno se ukvarjam s tem, kako komunikacija vpliva na medosebne odnose, predvsem v organizacijah. Komunikacija ni samo to, kar povemo. Odvisna je od naših občutkov, izkušenj, pričakovanj,... Vedno znova me navduši, ko vidim, da nekdo pri sebi naredi veliko spremembo. Kajti, vsi pričakujemo, da se bodo drugi spremenili, vendar je tako, da v odrasli dobi lahko spreminjamo samo sami sebe."

Je pa najtežje spremeniti - sebe. "Pri spreminjanju sebe ne gre hitro. Ne obstaja čudežna tabletka za to. Delo na sebi je nekaj, kar je najbolj zahtevno," poudarja sogovornica.

"Treba je graditi spoštljive, korektne in dobre odnose, ob tem pa čuvati sebe"

"Moje poslanstvo je čim več ljudi naučiti, kako ustrezno komunicirati v najrazličnejših situacijah, kako graditi spoštljive, korektne, dobre odnose, ob tem pa čuvati sebe in poskrbeti za lastno zadovoljstvo," poudarja. "Zdi se mi, da velikokrat gremo v neko spremembo zato, da ugajamo in ustrežemo drugim, pri tem pa pozabimo nase. Velikokrat nam je težko reči ne, v organizacijskem smislu osebi, ki je po hierarhični lestvici višje od nas. In tukaj se začne to, kako čuvati sebe, kako zagotoviti sebi dovolj prostora, da ostanemo mirni sami s seboj in zadovoljni s svojimi odločitvami. Tukaj bi omenila potrebo vodij, da so omnipotentni, torej vsemogočni - sami od sebe zahtevajo, da imajo vse odgovore, da nosijo vso odgovornost... Pa ni vedno potrebe po tem."

Pomembna je spoštljiva komunikacija. "Pogosto lahko potegnemo vzporednico s prijazno komunikacijo. Vendar opažam, da ljudje zamenjujejo to dvoje z uslužnostno komunikacijo. Spoštljivo pomeni, da zagovarjam svoja stališča, skrbim za to, da ne prizadenem drugega, da je moje izrazoslovje ustrezno, da nisem vulgarna, da poslušam, ko nekdo drugi govori, ga ne prekinjam,... Pogosto prekinjamo druge ljudi, ker že imamo idejo in potrebo, da izrazimo svoje mnenje. Menimo, da je pomembno, da nas drugi poslušajo in ne da mi poslušamo druge. To je pogosto opaziti, sploh v konfliktnih situacijah. Spoštljivo in prijazno komunicirati pomeni obvladati sebe in svoje občutke," razlaga Mojca Pehant.

"Pri komunikaciji z drugimi je treba obvladati svoje občutke - to pa krepimo z delom na sebi"

Kako pa obvladati svoje občutke? "Z delom na sebi. Krepiti je treba svojo strpnost, in to v situacijah, ki niso konfliktne. Ker ko smo v konfliktnih situacijah, naša čustva velikokrat zasenčijo naš razum. Rada dam kratek napotek, ki pomaga v konfliktnih situacijah: Poskušajmo v mislih, preden odgovorimo, šteti do deset. Če nam to uspe, bomo veliko bolj prijazno odgovorili. In manj je možnosti, da nam bo kasneje za naše besede žal."

Ali to pomeni, da ne kažemo svojih čustev v komunikaciji? "Čustva si v vsakem primeru moramo dovoliti. Jih pa je treba obvladovati. Da torej ne reagiram iz čustva, da ga sprejmem, da ga spremenim v nekaj konstruktivnega, v neko energijo in razmislek in šele nato skomuniciram določeno stvar z drugim človekom. Lep primer v službi so elektronska sporočila, poslana iz jeze. Zato jaz vedno priporočam - če ste v afektu, oziroma v čustvenem stanju, ki ni produktivno, čutite nekaj v želodcu, napišite odgovor oziroma mail, samo ne ga poslati. Odložite ga za deset minut, pol ure, ali ga celo prespite. Nato ga ponovno preberite. Prepričana sem, da boste spremenili ali izpustili marsikatero besedo. Tudi ob tako napisanem sporočilu bo naslovnik razumel sporočilo. Pri pisni komunikaciji je toliko bolj pomembno, da smo previdni, ker nas človek, ki bere, ne vidi, prikrajšan je za našo neverbalno komunikacijo in si lahko marsikaj razlaga po svoje."

"Vsi delujemo iz svojih izkušenj in iz vzgojnih vzorcev iz preteklosti"

Mojca Pehant je sicer tudi svetovalka na področju sistemske psihodinamike. Kaj pa to sploh je? Sistemska organizacijska psihodinamika je veja v organizacijski psihologiji, ki se ukvarja s tem, kaj se dogaja nezavednega v skupinah, kako posameznik vpliva na delovanje skupine in obratno. "To je področje, ki je pri nas še dokaj neznano. Vsepovsod, kjer so skupine, se dogajajo nezavedni procesi, tako na individualnem kot tudi skupinskem nivoju. Vsi delujemo iz preteklih izkušenj, iz vzgojnih vzorcev,... Mi kot posamezniki v vsako podjetje, skupino, vnašamo nekaj svojega - svoja prepričanja, pričakovanja, hkrati pa skupina, podjetje, organizacija s svojo specifiko posameznikov vpliva na vsakega izmed nas - zavestno in nezavedno. Zavestno pomeni dogovarjanje, sodelovanje, pošiljanje mejlov, soustvarjanje, sestankovanje,... Po drugi strani pa nezavedno: Z nekaterimi smo si simpatični, z drugimi ne. Nekatere spoštujemo, druge manj. Do nekaterih lahko čutimo pretirano spoštovanje, nekaterih ne spoštujemo, čeprav na racionalni ravni vemo, da njihovi rezultati dela kažejo nasprotno, da imajo izkušnje... In to nezavedno v veliki meri odloča o tem, ali bo neka organizacija, podjetje uspešna pri zasledovanju svojih ciljev ali ne."

"Vodja mora znati sprejemati tudi negativno kritiko na svoj račun"

Mojca Pehant veliko dela z vodji, direktorji... Katere pa so lastnosti dobrega vodje? "Poleg strokovnega znanja na svojem področju je pomembno, da ima močno razvito sposobnost za vodenje ljudi, sposobnost sprejemanja različnosti, drugačnosti, da je dober v komunikaciji, da je kakovosten poslušalec... Da zna razmišljati o tem, kakšne so potrebe zaposlenih in ne izhaja iz svojih prepričanj in predvidevanj. In da zna iz zaposlenih izvleči najbolje - pa ne mislim na izkoriščanje zaposlenih."

Pomembno je, da vodja prejme feedback oziroma odziv od zaposlenih in tudi znati sprejemati kritiko na svoj račun. "Če smo sposobni sprejeti negativno kritiko o sebi na konstruktivni način, imamo možnost, da napredujemo in se razvijamo. Slabo je, če vodje mislijo, da mu zaposleni ne smejo dati negativne kritike."

Kako pa naj vodja dobi feedback oziroma odziv od zaposlenih? Kako naj dela s tistimi zaposlenimi, ki so "zahtevni", "konfliktni"? Celotnemu pogovoru prisluhnite na spodnji povezavi: