V viadukt Črni Kal je bilo vgrajenih 50.000 kubičnih metrov betona, 8.000 ton armaturnega jekla in 1.300 ton kablov za prednapenjanje. Površina viadukta je 28.172 kvadratnih metrov. Foto: Wikipedia/Andrej Jakobčič
V viadukt Črni Kal je bilo vgrajenih 50.000 kubičnih metrov betona, 8.000 ton armaturnega jekla in 1.300 ton kablov za prednapenjanje. Površina viadukta je 28.172 kvadratnih metrov. Foto: Wikipedia/Andrej Jakobčič
Foto: Radio Maribor/Tamara Zupanič Čučnik

Marjan Pipenbaher je z več kot 200 projekti mostov, viaduktov in drugih inženirskih objektov dokazal, da mostovi že zdaleč niso samo inženirska stvaritev, ampak tudi strukturalna umetnost, zato je zelo pomembno, kako so umeščeni v prostor in kako z njihovo gradnjo posega v naravno okolje. Kaj mu pomeni Puhova nagrada? »To je eno veliko priznanje, to je državna nagrada, ki se daje za vrhunske dosežke na področju medicine, fizike, matematike. Mi smo jo dobili za projekte mostov, ki spadajo po težavnosti med objekte svetovnega merila.«

Med njegovimi stvaritvami je tudi najznamenitejšimi slovenski viadukt Črni kal, manj pa je znano, da je s svojimi rešitvami sodeloval in zmagal na številnih domačih in mednarodnih natečajih. Projektiral je tudi most na Pelješac, ki bo odprt do konca leta 2021: »Za vrhunski dosežek je daleč premalo vrhunsko strokovno znanje. Most, kot je Pelješac, je sinteza vrhunske stroke, krajinske arhitekture, občutka za skladnost in občutka, ki ga mora imeti investitor, da podpre takšno dobro idejo

Izdelal je tudi načrt za most čez reko Evfrat v Turčiji, največji železniški most dolžine 975 metrov na hitri železniški progi Tel Aviv-Jeruzalem v Izraelu, v Mariboru pa Koroški most.