Čeprav je glavnina tradicionalnega ptujskega kurentovanja zaradi znanih razmer preseljena na splet, pa je tradicija peke krofov na tem koncu še kako živa; pred dnevi se je 21 ponudnikov s tega območja pomerilo v ocenjevanju naj pustnega krofa. Organizatorja, tamkajšnja Zavod za turizem in Kmetijsko gozdarska zbornica sta krofe ocenjevala v dveh kategorijah; najboljše sta pripravili Anica Bezjak iz Bukovcev in Marta Toplak iz Juršincev.

Peka krofov ima v Sloveniji dolgo tradicijo, še posebej na Ptuju, ko jih v času kurentovanja ponudniki prodajo krepko čez pol milijona. Tudi ponudnikov je vse več, zato so na Zavodu za turizem Ptuj gostince, turistične kmetije in gospodinje povabili k sodelovanju pri izbiri najboljšega ptujskega krofa. Direktorica Tanja Srečkovič Bolšec: »Ptuj se v kulinaričnem smislu zelo dobro razvija, svoj doprinos k tradicionalni prehrani pa zagotovo dodajajo ptujski pustni krofi.«

V karnevalsko mesto spada ocenjevanje krofov, je prepričan direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek, ki upa, da bo vsako leto več sodelujočih na ocenjevanju.

Na tokratnem ocenjevanju sta zmagala krofa, ki sta po besedah Marije Horvat, učiteljice praktičnega pouka slaščičarstva na izobraževalnem centru Piramida Maribor izstopala po vseh parametrih: »Najprej pogledamo zunanjost, zapečenost krofa, potem pa seveda notranjost. Krof prerežemo in pogledamo, če je dovolj pečen, če je luknjičavost pravilna, če je konsistenca pravilna in na koncu tudi okus.«

Dobitnica naziva za 'naj ptujski pustni krof iz domače kuhinje' je Anica Bezjak, po njenem tega peciva ne pečemo, temveč ga cvremo, pri pripravi pa je pomembno, da je olje ravno prav vroče.

Naziv 'naj ptujskega pustnega krofa iz ponudbe' je dobila Turistična kmetija Toplak. Marta Toplak jih pripravlja že štiri desetletja, skrivnosti nima, po njenem je pomembno, da so sestavine domače.