Slovenci se staramo hitreje od evropskega povprečja, število delovno aktivnih prebivalcev pa pada. Čakajo nas kompleksni izzivi in iskanje rešitev, kako povezati generacije in delovno aktivirati ter v skupnost vključiti pripadnike ranljivih družbenih skupin, kot so starostniki, invalidi in migranti. Tradicionalni model življenja, ki se začne s šolanjem in konča z upokojitvijo bo treba spremeniti, pravi predstojnica mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje :

"V življenjskem ciklu bomo imeli več karier. Naša delovna pot se ne bo končala pri 65. letu. Aktivni bomo še naprej, ampak na drugačen način: z izvajanjem prostovoljsnkih nalog, mentorstvom, društveno aktivnostjo in političnim ter civilnim udejstvovanjem. Pri teh rezultatih je Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami nizko, zato je treba na tem področju delati."

Z aktivacijo ranljivih družbenih skupin se ukvarjajo tudi v Društvu za socialno vključenost Mozaik z Murske sobote. Na propadajoči kmetiji so ustanovili Zadrugo Korenika. Tržijo ekološke izdelke, ki jih pridelujejo in izdelujejo pri njih zaposleni invalidi, duševno moteni in drugi ljudje iz ranljivih družbenih skupin, pojasnjuje podpredsednica Lili Milošević:

"Ko je človek dalj časa odsoten iz skupnosti, izgine in je izključen. Družbe in bližnjega ne more doživljati enako kot oseba, ki je vanjo vključena in ki lahko razvija realne in pozitivne koncepte lastne samopodobe in doživljanja družbe. Ti ljudje se počutijo izločene, zaradi česar izbruhnejo negativna čustva. Nastopita jeza in frustracija. Zaradi dolgega čakanja, da se nekaj zgodi, se pojavi apatija, depresija in cela paleta negativnih čustvenih stanj, ki resno ogrožajo posameznike in družbo kot tako."

Takšno izkušnjo ima tudi Erika Mihelič, ki je zaradi invalidnosti ostala brez zaposlitve. Po daljši brezposelnosti so jo na Zavodu za zaposlovanje napotili na zaposlitveno rehabilitacijo, na koncu pa je našla zaposlitev v Zaposlitvenem centru Avantus, kjer se med drugim ukvarja s šivanjem otroških igrač iz odpadnih nogavic.

"Takšni programi so zelo pomembni, saj začneš ponovno živeti. Spet vzpostaviš stike in komunikacijo z ljudmi, izboljša pa se tudi psihično zdravje. Ugotoviš, da marsikaj že znaš, a zaradi pomanjkanja samozavesti tega nisi znal izkoristiti. V okviru programov sem na primer delala kot pomočnica v trgovini. Tega do tedaj nisem počela, zato sem mislila, da mi ne bo šlo od rok. Odzivi pa so bili prav nasprotni: vsi so mi dejali, da bi lahko bila rojena trgovka."

Vlada se želi na izzive odzvati z letos sprejeto Strategijo dolgožive družbe, v okviru katere ministrstva trenutno pripravljajo akcijske načrte. Olivera Stanojević Jerković pa poudarja, da bodo morale zraven vladnih služb pri prehodu na nov model klučno vlogo odigrati nevladne organizacije in civilna družba.