Ženske so še vedno žrtve predsodkov, spolnega nadlegovanja in neenakosti pri delu, pravi antropologinja in direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač. Številni delodajalci ženske še vedno (nezakonito) sprašujejo, kdaj bodo zanosile in jim zaradi tega neradi ponujajo pogodbe za nedoločen čas.

Ženske so deležne tudi spolnega nadlegovanja, ki pa je javnosti največkrat skrito. Inštitut je zato v slovenijo pripeljal kampanjo #MeToo oziroma #Jaztudi, s katero želi ženske spodbuditi, da bi o spolnem nasilju spregovorile. Poročajo o nadlegovanju s strani inštruktorjev v avtošolah, pa tudi v šolah in na delovnih mestih in celo v družinskem krogu. Kot pravi Kovačeva, ni družbene sfere, kjer nadlegovanja ne bi bilo.

"Zelo nazoren je primer z mariborske univerze, saj nam pokaže, kako dolgo takšna dejanja ostanejo skrita in kako se na ženskah, ki nadlegovanje obelodanijo, lomijo številni argumenti in predsodki. Primer kaže tudi, kako pomembno je, da pride do takšnih razkritij in priznanj. Akademska sfera tukaj definitivno ni izključena, tudi v naši kampanji pa smo zbrali nekaj zgodb, ki so prišle iz študentskih vrst," pravi Kovačeva.

Spreminja pa se tudi vloga 8. marca, pravi.

"8. marec je bil nekoč delavski praznik, ki simbolizira močan in povezan upor ženskega gibanja za boljše delovne pogoje in višjo plačo. Danes pa je praznik podvržen komercializaciji. Na to nakazuje več stvari. Na primer nakupovalni izlet v Avstrijo, ki ga organizira študentska organizacija, pa številni kuponi za cenejše kozmetične storitve in popusti v trgovinah. Vse našteto kaže, da je 8. marec vedno bolj potrošniški praznik, ki žensko zreducira na nakupovalko in sugerira, da je zanjo najboljša terapija prav nakupovanje. V resnici pa živimo v svetu, kjer položaj žensk še zdaleč ni enakopraven. To se kaže na najrazličnejših nivojih. Zdi se, da je vse, kar se dogaja okrog 8. marca, nek način, da se žensko pasivizira, da se ne upre in da ne zahteva svojih pravic," pravi antropologinja.

Dodaja, da so med najranljivejšimi upokojenke, ki živijo pod mejo revščine. Zakaj je tako, razlaga Polona Šporin z mariborske Karitas.

"Starejše ženske pogosto postanejo vdove. Z leti postajajo šibkejše, saj so iztrošene od vsega življenjskega dela, tako formalnega, kot tistega v družini. Bremeni jih tudi bolezen, njihovi dohodki pa so nizki. Številne imajo mizerne pokojnine, saj se v mladosti zaradi pomoči pri hiši niso izobraževale, kasneje pa so prevzele slabo plačana dela. Med tranzicijo so se številne upokojevale predčasno, zdaj pa morajo preživeti z mizernimi pokojninami," pravi Šporinova.

Da pa pravice žensk niso nekaj postranskega, so danes dokazale Španke: zaradi stavke žensk v državi stoji železniški promet.