Na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je potekala enajsta strokovna konferenca, posvečena ekološkemu kmetijstvu. V organizaciji tukajšnjega inštituta so izpostavili trende tovrstnega kmetijstva doma in v širšem prostoru ter se zazrli v prihodnost z novimi genskimi tehnikami in gensko spremenjenimi organizmi, ki razdvajajo stroko. Ta meni, da imamo v državi veliko uspešnih individualnih zgodb, manjka pa učinkovito povezovanje in skupen nastop na trgu.

Zanimanje za ekološko kmetijstvo počasi narašča. Po obsegu takih površin zasedamo deseto mesto v Evropi, razlaga Martina Bavec iz mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. »Kar ni slabo, vendar je težava, da je struktura pri nas taka, da prevladuje praktično osemdeset odstotkov travinja. Dejansko je potem usmerjenost v ekološko kmetijstvo in ekološko rejo živali, kar je sicer v redu, ker se pasejo. Dobrobit živali na najvišjem možnem nivoju, ker so krmljene z ekološko krmo, vendar ta tržna veriga od kmetije do prodaje končnemu potrošniku, zlasti v trgovski verigi, zaenkrat še zelo šepa.«

Uspešnih individualnih zgodb je veliko, a manjka učinkovito povezovanje in skupen nastop na trgu

Uspešni so kmetje, ki se ukvarjajo s prodajo na domu ali tržnicah. Izkušnje s trgovinskimi verigami niso najboljše, razmišlja Aleksander Rengeo z ekološke kmetije Rengeo: »Če sam ne boš prodal, ti ostane malo. Trgovec te bo opeharil, in kot kmet ne boš nič zaslužil.«

Problematična je tudi velikost kmetij. Maja Žibert s kmetijskega ministrstva: »Zato izvajamo številne aktivnosti, da bi ti kmetje povezali v razne skupine, organizacije proizvajalcev, da bi s skupnimi močmi potem stopili na trgu in vstopili tudi v trgovinske verige.«

EU pred prelomnico

Je pa pred Evropo, kot je še razmišljala Bavčeva, prelomnica, to je odločitev o uvedbi novih genskih tehnik v prehrano ljudi in krmo živali. »Kar se tiče ekološkega kmetijstva, obstaja absolutna prepoved uporabe tako klasičnih gensko spremenjenih sort organizmov kot tudi novih. Predlog in zahteva agrokemičnih in biotehnoloških lobijev do odločevalcev je, da se to ne bi več označevalo. V bodoče potrošnik ne bo vedel, ali se prehranjuje z v laboratoriju spremenjeno hrano ali ne, kar se nam zdi neustrezno.«

Slovenija želi do leta 2027 povečati število zemljišč, ki so vključena v ekološko kmetovanje, in sicer z 11 na 18 odstotkov. Kmetje se ukvarjajo s trženjem mlečnih in mesnih izdelkov, potrošniki pa najbolj povprašujejo po rastlinskih izdelkih – sadju in zelenjavi.