Približno sedemdeset oskrbovalk in oskrbovalcev mariborskega Centra za pomoč na domu vsakodnevno pomaga starejšim pri temeljnih dnevnih opravilih, osebni higieni in gospodinjski pomoči. Še posebej pomemben pa je tisti del njihovega dela, ki vključuje pogovor, stisk roke, prijazno besedo - to ljudem še posebej veliko pomeni. Delo tega zavoda smo pobliže spoznali v tokratnem podcastu Zorni kot, predstavili pa tudi njihov prostovoljski projekt Cimka.

Center za pomoč na domu Maribor letos obeležuje 20 let obstoja

Center za pomoč na domu Maribor letos obeležuje 20 let obstoja. Kako se je v dvajsetih letih spreminjal zavod, potrebe ljudi oziroma uporabnikov, ki potrebujejo pomoč na domu? "Zgovoren je podatek, da če je zavod pred 20-imi leti pomagal nekaj deset starejšim, jim danes preko devetsto. To je pokazatelj, da se kot družba staramo, da se spreminjajo potrebe. Navsezadnje je tudi epidemija, covid 19 pustil svoj pečat. Stvari se spreminjajo, zakonodaja na tem področju pa ostaja enaka že 20,30 let. Pomoč na domu je vedno bila nekje v ozadju. Jaz pa sem prepričana, da bi pomoč na domu morala biti temelj, hrbtenica dolgotrajne oskrbe. Cela Evropa že 20, 30 let teži k temu, da se staranje daje v neko drugo sfero, ne da se zapira v institucije. Deinstitucionalizacija, ki jo tako radi poudarjamo, bi morala zaživeti v praksi in to je možno preko pomoči na domu," poudarja direktorica Centra za pomoč na domu Maribor Barbara Žgajner.

Cimke so terapevtske hobotnice, ki jih bodo razdelili svojim uporabnikom

V zavodu so pristopili h projektu Cimka, okviru katerega je večina zaposlenih izdelovala terapevtske hobotnice - Cimke, ki jih bodo za praznike razdelili uporabnikom njihovih storitev. Iz volne, trakov in drugega odpadnega materiala so prostovoljno izdelovali hobotnice z dišavo cimeta. V nadaljevanju nameravajo k izdelavi Cimk spodbuditi tudi uporabnike. "Cimka je terapevtska hobotnica z vonjem po toplem cimetu. To je tudi namen. Terapevtska hobotnica je zato, ker v sebi skriva terapevtske učinke. Gre za prostovoljski projekt, v kateri smo zaposleni na prostovoljni ravni izdelovali te Cimke, vključili so se tudi naši domači, prijatelji,..." pravi direktorica doma Barbara Žgajner.

Epidemija covida je pustila svoje sledi

Obdobje epidemije covida 19 je bilo za Center za pomoč na domu velik izziv. "Pustila je za seboj eno tako slabo stanje. Uporabniki so potrebovali dodatno pomoč, dodatne spodbude. Velikokrat smo jih, potem ko so prišli iz bolnišnice, dobili v našo oskrbo nepokretne. Z fizioterapijo, delavno terapijo in z rednim delom naših oskrbovalk smo jim pomagali do te mere, da v določeni meri spet skrbijo zase," pravi Žgajnerjeva.

Da je epidemija covida 19 vplivala na ljudi, potrdi tudi socialna oskrbovalka Marija Karba. "Ljudje so bili zelo potrti, že tako so mnogi omejeni na par kvadratov v stanovanju, takrat pa niti ven niso mogli oditi. In potem so še zboleli. In ko so prišli iz bolnišnice, so šli od začetka, se morali postaviti na noge. Z našo pomočjo - spodbudo, nego, lepo besedo,... nam uspe vsem skupaj."

Ljudem veliko pomeni pogovor, lepa beseda

Kaj sicer zajema pomoč socialnega oskrbovalca/lke? "Ko pridem na dom, najprej pozdravim. Že po odzdravu človeka vidim, kakšne volje je in kako naj nadaljujem komunikacijo z njim, kaj potrebuje. Nato naredimo nego, preoblečemo,... Kuhamo sicer ne, hranimo pa. Ljudem veliko pomeni pogovor, lepa beseda, družba. Najraje vidijo, da prideš dobre volje in da jim poveš, kaj se zunaj dogaja, želijo natančnejši opis tega, kakšno vreme je zunaj,... Mi smo njihov stik z zunanjim svetom," razlaga oskrbovalka Marija Karba in dodaja: "Dnevno poskrbimo za 7-8 ljudi, k nekaterim gremo 2x dnevno."

Celotnemu pogovoru prisluhnite na spodnji povezavi: