Potem, ko je v javnosti veliko pozornosti vzbudila vest, da nameravajo na časniku Večer (znova) odpustiti nekaj zaposlenih, med njimi tudi novinarje, naj bi podobno veljalo tudi za mariborski Radio City. Ali to drži? Kakšni so pravzaprav načrti novih madžarskih lastnikov z mariborskim radiem in kaj bi spremembe na Radiu City lahko pomenile tako za njihov program kot tudi za lokalno radijsko krajino in širše? Razmere tudi v lokalnih medijih niso rožnate. Ali bi se v »reševanje« lokalnih medijev morala vključiti država? Kaj naredi radijsko postajo/lokalni medij popularen do te mere, da ga ljudje vzamejo za svojega? Kakšen radio pritegne poslušalce v teh časih?

O vsem tem smo se pogovarjali v tokratnem podcastu Zorni kot, sogovorniki so bili: odgovorni urednik Radia City Bor Greiner, izredna profesorica na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Suzana Žilič Fišer - predstojnica tamkajšnjega Inštituta za medijske komunikacije- in odgovorni urednik Radia Maribor Robert Levstek.

"Iz mehurčka v novo realnost"

Na vprašanje, ali drži informacija, da nameravajo novi madžarski lastniki Radia City odpustiti nekaj zaposlenih, je tamkajšnji odgovorni urednik Bor Greiner med drugim povedal: "Mislim, da se je, kar so mislili odpustiti, že zgodilo. Ta sprememba lastništva, ki je bila za nas dramatična, saj smo šli iz enega mehurčka v novo realnost, je prepolovila novinarske in moderatorske vrste, ampak govorimo o že zadnjem letu in pol. Nič dramatičnega se ne bo več zgodilo. Je pa dejstvo, da ima Radio City danes manj novinarjev in moderatorjev in se moramo truditi iz petnih žil, da je program še vedno enako zanimiv in dober. Radio City je v najbolj zlatih časih štel okoli 33 ljudi, od tega je bila polovica na programu. Danes je v program vpletenih okrog 10-11 ljudi, od tega je pol moderatorjev in pol novinarjev. Čuti se, da nas je manj."

"Bor, why do we need news?" (Bor, zakaj potrebujemo novice/informativni program?)

Kako pa čutijo pri delu vpliv novih lastnikov, tudi v luči politike? Bor Greiner je povedal, da se čuti predvsem tako, da "so šli iz znanega lastnika v neznane". "Mi smo del korporacije, kjer smo v 'Excelovi tabeli 137. postavka'. Gre za drugo komunikacijo, ki ima tako tako pozitivne kot tudi negativne plati. Po ekonomski plati pa gre za racionalnizacijo brez konca, v smislu, kje še lahko malo stisnemo. Težko pa rečem, kaj se bo zgodilo, debate z novimi lastniki so intenzivne, in še trajajo. Med drugim so me vprašali, 'Bor, why do we need news? (Bor, Zakaj potrebujemo novice?). Razložil sem jim, da jih in zakaj jih potrebujemo."

"Proces, ki poteka na Radiu City, ni nekaj novega na medijski sceni"

Seveda je v zasebnih medijih, kot je Radio City, v prvi vrsti pomemben dobiček. Kako komentira dogajanje na Radiu City izredna profesorica na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Suzana Žilič Fišer? Med drugim je povedala: "Kalvarija ali proces, ki poteka na Radiu City, poteka že nekaj časa, zagotovo pa ni nekaj, kar je novo na celotni, globalni medijski sceni. Navsezadnje vsi mediji, tiskani, radijski, tudi televizija, gredo skozi različne tranzicije, transformacije. Želim si in upam, da bo novi lastnik Radia City prepoznal vrednost, ki jo ta radio ima, tako za lokalni medijski prostor in za lokalno demokracijo. Lokalna demokracija pa je temelj demokratične družbe v celotnem okolju."

"Radijska krajina je zelo kompleksna, še posebej v Podravju"

Dogajanje na Radiu City spremljamo tudi na Radiu Maribor. Kako ga vidi odgovorni urednik Radia Maribor Robert Levstek? "Jaz gledam na Radio City najprej kot na lokalni, regionalni fenomen, in ne samo slovenski, ampak tudi širše. Na fenomen predvsem z vidika načina nagovarjanja neke svoje javnosti, kako se je približal mariborski ali štajerski duši. Seveda spremljamo, kaj se dogaja v lokalnem medijskem prostoru." Pri tem je Levstek omenil visoko poslušanost Radia City: "Ne smemo se delati, kot da smo edini. Ja, smo pomembni, smo steber, ampak vprašati pa se moramo, zakaj pa nekdo nagovori nekoga in zakaj ima takšno ali drugačno občinstvo. Radijska krajina je zelo kompleksna, še posebej v Podravju, na Štajerskem. Imamo veliko radijskih postaj, konkurenca je velika in vsak išče svoj prostor."

Celotnemu pogovoru prisluhnite na povezavi: