Tokratni podcast Zorni kot smo posneli v prostorih Doma sv. Jožef v Celju, ki od leta 2008 izvaja institucionalno varstvo starejših. Pred osmimi leti so pri delu s stanovalci doma vpeljali metodo montessori, za svoje delo pa zdaj kot prvi v Evropi prejeli bronasti certifikat Montessori Inspired Lifestyle. Tehnike italijanske filozofinje Marie Montessori so znane v vzgoji in izobraževanju otrok, nekoliko manj pa pri delu s starejšimi. V Domu sv. Jožef jo je leta 2015 vpeljala terapevtka Sara Črepinšek, ki je tudi naša sogovornica. Med drugim smo jo povprašali: Kako ta metoda deluje pri delu s tem delom populacije, kako zgleda v praksi? Takšna metoda ima blagodejne učinke zlasti na oskrbovance z demenco. Zakaj? Kako se odzivajo na to metodo stanovalci?

"Potrditev, da delamo v pravi smeri"

Nagrada je veliko priznanje za zaposlene v domu, pomembna pa je tudi za prepoznavnost Doma sv. Jožef. "Gotovo je nagrada potrditev, da delamo v pravi smeri. Ne gre pa samo za moje delo osebno, čeprav sem bila prva, ki sem se udeležila izobraževanja s to metodo dela. Gre za delo vseh zaposlenih pri nas v domu. Ne gre tudi samo za način dela negovalnega osebja, ampak vseh, ki so v kuhinji, strežbi, v upravi, osebja iz pralnice, čistilk,... Ta certifikat je torej dosežek vseh nas," uvodoma pove Sara Črepinšek.

V Domu sv. Jožef živi 120 stanovalcev in 80 zaposlenih, tudi na račun drugih dejavnosti v domu. "Dom ni samo varstvo starejših, tukaj sta tudi orglarska šola in duhovno-prosvetni center s številnimi dogodki in kongresnimi dejavnostmi. Varstvo starejših imamo od leta 2008," pove Črepinškova.

Demenco so poznali že v rimskih časih

Kot že omenjeno, so tehnike italijanske filozofinje Marie Montessori znane v vzgoji in izobraževanju otrok. "Maria Montessori je bila prva ženska v Italiji, ki je postala zdravnica. Da je to postala, je trdo garala, moški kolegi so jo ovirali pri tem. In tudi ko je postala zdravnica, so jo poskušali dati na področje, kjer jim ne bo 'hodila po prstih'. Delala je na področju rehabilitacije in psihiatrije oziroma je delala z otroki, za katere so takrat rekli, da so neučljivi. Danes bi rekli, da gre za otroke z motnjo v duševnem razvoju. Ni silila v te otroke, ampak si je vzela čas, da jih je opazovala. in tako so v bistvu oni njo vodili pri razvoju te pedagogike. Ugotovila je recimo, da jih ne zanimajo običajne igrače, ampak materiali, ki so jih lahko raziskovali. Ugotovila je tudi, da otroci želijo biti vključeni v delo."

Maria Montessori je začela razvijati to pedagogiko tudi izven Italije, za tisti čas je bila revolucionarna. "Naš način dela s starejšimi pa je, na podlagi dela Marie Montessori, razvil Cameron Camp. Dela s starejšimi z demenco, s kognitivnimi težavami," nadaljuje Črepinškova. In zakaj se je posvetil prav ljudem z demenco? "Že v rimskih časih so poznali demenco in so vedeli, da so ljudje z demenco čisto izgubljeni. Ni zdravila zanjo in ni načina, kako jo pozdraviti. Da je temu tako, se razlog skriva tudi v tem, da začne demenca nastajati oziroma da začnejo možgani propadati 15-20 let, preden se pojavijo prvi znaki. In teh 15 let ne moreš dobiti nazaj. Stvar je potem že tako daleč, da se lahko zgolj blažijo simptomi. Camp je iskal načine, kako pomagati tem ljudem - ne da se jih pozdravi, ampak da imajo človeka vredno življenje. In pri montessori pedagogiki je videl te glavne vrednote: spoštovanje, dostojanstvo, enakost in 12 načel, ki jih je prilagodil za delo s starejšimi.

"Človeka vedno povabimo k sodelovanju. S to majhno gesto lahko stanovalce opolnomočimo."

Teh 12 načel je zelo praktičnih. "Na primer, da človeka vedno povabimo k sodelovanju. Sliši se hecno, v smislu, kaj bomo zdaj mi nekoga vabili, a če mi, recimo, nekoga povabimo k sodelovanju v neki skupini, ima on možnost reči ne. S to majhno gesto lahko stanovalce opolnomočimo. Montessori tu spreminja stvari. Recimo vprašamo stanovalca, ali želi sodelovati pri zalivanju rož, bi se želeli pridružiti pri tej ali oni dejavnosti,... Ima torej možnost izbire. Torej ne odločamo mi namesto človeka, ampak jim vračamo tisto nekaj samostojnosti, ki jo še zmorejo. Gre za vračanje dostojanstva, spoštljiv odnos, sporočilo, da nam je mnenje drugega pomembno. Ljudje pogosto rečejo, da je to zdrava kmečka pamet. Jaz pa rečem da, ampak je je čedalje manj. V vsem hitenju zelo velikokrat pozabimo osnovne stvari, kot je vprašati človeka, ali bi sploh želel nositi recimo neko majico ali početi določeno zadevo. Cilj montessori metode je prav vključenost. Poiskati tisto, kar stanovalec ali oseba z demenco še zmore in na tem graditi. Ni pa to pri 120-ih stanovalcih enostavno." Težijo torej k temu, da se stanovalci vključujejo v opravila in odločanje o življenju v domu.

Takšna metoda ima blagodejne učinke zlasti na oskrbovance z demenco. Koliko pa je med starejšimi v Domu sv. Jožef takšnih z demenco? Kot pojasnjuje sogovornica, je samo 10-15 odstotkov takšnih, ki nimajo nikakršnih težav s spominom ali z drugimi kognitivnimi funkcijami.

Celotnemu pogovoru prisluhnite na spodnji povezavi: