Na mariborski Fakulteti za strojništvo se že zelo dolgo zavedajo, kako pomembno je sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom. Sodobna znanja bo po novem ponujal tudi Pomurski laboratorij, eden od tridesetih, kolikor jih že imajo na fakulteti. Za Pomurski laboratorij je sredstva doniralo 40 pomurskih podjetij, kjer si želijo kadre, ki se oblikujejo na tej fakulteti, obdržati doma.

V finančni perspektivi 2021 – 2027 namenja naša država skoraj milijardo in pol evrov kohezijskih sredstev prav povezovanju univerz in neposredne proizvodnje. Zato je gesta pomurskih donatorjev in mariborske Univerze odličen dokaz, kako je mogoče zaradi skupnih ciljev dobro sodelovati, meni minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek:
"Na eni strani podjetniki potrebujejo kadre, fakultete pa potrebujejo denar za razvojne projekte in tudi dobre ideje. To bo Slovenijo pripeljalo k boljši konkurenčnosti in tudi temu, da bo več izobražencev ostalo doma."

Na Fakulteti za strojništvo študira približno tisoč študentov, so pa tudi zelo zaposljivi, saj podjetja pogosto iščejo inženirke in inženirje, pravi dekan fakultete Matej Vesenjak:
"Zavedamo se, kako pomembno je sodelovanje z gospodarstvom. Na tak način - z donacijami podjetij - lahko nadgradimo raziskovalno infrastrukturo, študentje tako dobijo najsodobnejša znanja, fakulteta pa vpogled v to, kaj gospodarstvo potrebuje."

Med podjetji, ki so donirala za obnovljen laboratorij je tudi Pomurski regijski center za ravnanje z odpadki CEROP. "Mi si vsekakor želimo, da kader, ki se izobrazi pri nas - nam najbližje izobraževalno univerzitetno središče je Maribor - tudi ostane pri nas, zato jim je treba ponuditi priložnost, da se razvijajo in delajo," pove Simona Biro.

Vodja Katedre za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo Matjaž Hriberšek poudarja, da laboratorij prinaša boljše pogoje za delo in "nadgradnjo obstoječe infrastrukture, ki jo že imamo. Če želimo konkurirati trendom v svetu, nam Pomurski laboratorij omogoča obnavljanje in nadgrajevanje opreme, Pomurski laboratorij nam omogoča naslednji korak. Naslednji korak v bolj natančnem testiranju naprav. Sami razvijamo računalniške modele, ki nam omogočajo digitalne dvojčke, Digitalni dvojčki pa so prihodnost inženirstva. To pomeni, da imate na eni strani realno napravo, na drugi pa njen stoodstoten posnetek v digitalnem okolju. To dvoje bo v prihodnosti povezano, s tem bodo naprave vedno delovale v optimalnih pogojih, kar bo zmanjšalo porabo energije, izboljšalo procese, česar si na koncu želimo."

Raziskovalec, asistent na Fakulteti za strojništvo Timi Gomboc pove o Pomurskem laboratoriju: V tem prostoru najdemo procesne naprave, vezane na farmacevtsko in živilsko industrijo, tukaj bodo študentje opravljali vaje in projektne naloge, ter diplomska in magistrska dela. Vidimo naprave za oblaganje tablet, imamo mešalne posode, proces sušenja v lebdečem sloju, napravo za zamrzovalno sušenje. V praksi, če se osredotočimo na napravo za zamrzovalno sušenje, v zadnjih časih jo pogosto najdete na področju živilske industrije, liofilizirano sadje, liofilizirano zelenjavo, v farmacevtski industriji pa v liofilizatorjih liofilizirajo predvsem cepiva, ker so shranjena v suhem stanju."

Obnova Pomurskega laboratorija je stala 90 tisoč evrov.