Med poletnimi počitnicami se mladim ponuja več priložnosti za pitje alkohola. Le-to med slovenskimi mladostniki sicer upada, a smo kljub temu v večini kazalnikov še vedno nad evropskim povprečjem.

Ko govorimo o pitju alkohola pri mladih, ne moremo mimo pitja odraslih. Odnos staršev in drugih odraslih do tega problema je pomemben dejavnik, ki vpliva na začetek in pogostnost pitja alkohola med mladostniki. »Kasneje bodo začeli piti in manj bodo pili tisti mladostniki, katerih starši imajo jasna stališča, da alkohol ni primeren za mladostnike in jim postavljajo tudi jasne meje,« pravi Breda Lukavečki Družovec iz Centra za preprečevanje odvisnosti na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, območni enoti Maribor. Raziskave kažejo, da
»71 odstotkov petnajstletnikov je že poskusilo alkohol, od tega jih je bilo 27 odstotkov že vsaj dvakrat v življenju opitih.« Pri sedemnajstletnikih pa delež še naraste: »86 odstotkov takšnih je, ki je alkohol že poskusilo in več kot polovica je takšnih, ki so bili že vsaj dvakrat v življenju opiti,« dodaja Breda Lukavečki Družovec.

Trend pitja alkohola med mladimi se v Sloveniji sicer zmanjšuje, a je delež še vedno višji od evropskega povprečja. Nedokončan razvoj možganov pri mladostnikih pripomore k temu, da ti težje predvidevajo nevarnosti, se vedejo bolj tvegano in iščejo izzive: »in so hkrati tudi bolj ranljivi za neželene učinke alkohola.« Prej kot odrasle osebe pa razvijejo tudi zasvojenost, zato je tem bolj pomembno, da mladostnike spodbujamo k ne-pitju alkohola.