V Mariboru gostuje več kot 80 priznanih strokovnjakov družboslovnih in naravoslovnih ved iz Avstrije, Francije, Hrvaške, Madžarske, Srbije, Velike Britanije, ki v tukajšnjem Pokrajinskem muzeju sodelujejo na 8. mednarodnem simpoziju muzealcev z naslovom Srečanja tisočletij. Gostje, med njimi so tudi domači strokovnjaki, predstavljajo rezultate raziskav in nova spoznanja o različnih vidikih življenja v prazgodovinskih in zgodovinskih obdobjih.

Organizatorji simpozij, ki so ga letos poimenovali Srečanja tisočletij, pripravljajo že od leta 2012, ko je bil Maribor Evropska prestolnica kulture. Kot nakazuje naslov, se muzejski delavci, arheologi, umetnostni zgodovinarji in drugi strokovnjaki osredotočajo na predmete, slike, najdišča vse od prazgodovine, srednjega veka, do dandanašnjih dni. Ne smemo podcenjevati znanja o naši kulturni dediščini, moramo jo znati ocenjevati ali vsaj poiskati strokovno razlago, menijo udeleženci simpozija, katerega osrednji predmet je kopija sicer kultnega voza iz Strettwega: "Veliko moramo k temu prispevati tudi muzejski in pedagoški delavci, ki vzgajajo otroke in mladino. Prav je, da spoštujejo in znajo ceniti kulturno dediščino že otroci in mladi, saj tako tudi pridobivamo občinstvo, ki bo hodilo v muzeje tudi v odrasli dobi." pove Dunja Salecl iz Pokrajinskega muzeja Maribor.

Simpozij je že kar tradicionalen in je pomemben mejnik tudi za dediščinsko stroko v Mariboru, pravi direktor Univerzalnega muzeja Joanneum iz Gradca Marko Mele: "Teme so bile v preteklosti zastavljene zelo široko. Posebej me veseli, da je letos v ospredju arheologija, pomembno pa je tudi, da so predstavljeni najnovejši rezultati zgodovinskih raziskav."

Kultni voz iz Strettwega je bil izdelan v 7. stoletju pred našim štetjem v lokalni delavnici v jugovzhodnih Alpah, interpretirati pa ga je mogoče kot ritualni pripomoček za verske obrede. Daniel Modl iz graškega Joanneuma: »V središču voza je visoka ženska figura, morda boginja, okoli nje pa so vojaki, moško ženski par in dve osebi, ki držita žival z velikimi rogovi. Verjetno gre za prikaz žrtvovanja jelena.«

Srečanje Museoeurope je izredna priložnost, da domači in tuji javnosti predstavimo kulturno dediščino v najširšem pomenu, tudi dediščino krajine. Andrej Magdič iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, območne enote Maribor: "Tudi sam bom predstavil takšno temo in sicer dediščinjenje krajine Dravskega polja, ki je v srednjem veku bila ena posebna politična enota, tako imenovana Ptujska marka, ki je bila konec 12. stoletja integrirana v vojvodino Štajersko. Uporabljal sem kombinacijo arheoloških in pisnih virov s poudarkom na pomembnih družbenih vprašanjih, ki jih lahko povezujemo tudi z današnjimi pomembnimi družbenimi temami."

Nina Sotelšek iz Mestnega muzeja Krško se ukvarja z omogočanjem dostopa do dediščine preko digitalnih vsebin: "Najmlajše generacije pravijo, če ni na spletu, potem ne obstaja. Dejstvo je, da smo čedalje bolj povezani z novimi tehnologijami in tudi muzeji nismo izjema. Sama se ukvarjam s tem, kako prenesti zbirke na spletno stran in kako jih predstaviti obiskovalcem, študentom in vsem drugim, ki jih ta tematika zanima."

Že leta dobro sodelujejo s slovenskimi kolegi tudi arheologi iz Zagreba. Janja Mavrovič Mokos z oddelka za arheologijo zagrebške Filozofske fakultete: "Mislim, da nam simpozij prinaša pregled delovanja različnih strok, ki sodelujejo, tako umetnostnih zgodovinarjev kot arheologov. Dobivamo pregled načina njihovega dela, s katerim se sicer ne soočamo prav pogosto. Običajno sodelujemo le na arheoloških simpozijih in se toliko ne ukvarjamo z nam sicer sorodnimi znanostmi.«

Sodelujoči strokovnjaki nam bodo med drugim dovolili tudi vpogled v Arheološki muzej v Zagrebu, predstavili zgodovino zemlje z digitalnim pripovedništvom in interaktivnimi geološkimi stebri pa tudi vsakdanje življenje na utrjeni freisinški postojanki po pisnih virih in arheoloških najdbah na Starem gradu pod Lubnikom pri Škofji Loki.