Prepovedane droge so vse bolj dostopne in uporaba nekaterih celo presega predpandemično raven, opozarja Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. Povečala se je uporaba kokaina, amfetamina in metamfetamina. Narašča proizvodnja sintetičnih drog, ki so težko sledljive, delež mladih pa ostaja izven obstoječih programov pomoči.

Prisotnost prepovedanih drog potrjujejo policijska poročila. Rekordnih 213 ton kokaina je bilo v Evropski uniji zaseženih leta 2020. O enem izmed največjih zasegov prepovedanih drog v Sloveniji smo poročali minulo pomlad, ko so kriminalisti v petnajstmesečni preiskavi zasegli okoli 400 kilogramov prepovedanih substanc in ugotovili, da je kriminalna združba v zadnjih treh letih prodala več kot 82 kilogramov speed paste, med drugim tudi več kot 65 kilogramov MDMA kristalov.

Policija je na nedavnem glasbenem dogodku na Ptuju opravila 51 zasegov. Da obstaja v Podravski regiji povpraševanje po prepovedanih substancah, razkriva tudi analiza odpadnih vod.

Na področju je aktivnih več institucij, ki delujejo preventivno in tudi kurativno. Pogovarjali smo se z več deležniki: dolgoletno sodelavko Drogarta, z mariborsko policijsko upravo in mariborskim Centrom za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti. »Sem zdravnik psihiater Martin Gselman in vodim Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovednih drog v Mariboru. Naša služba spada pod okrilje Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor in pod Center za preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog v Ljubljani, gre za mrežo. Smo skupina strokovnjakov, ki deluje v timu. En sam strokovnjak praktično težko karkoli naredi. Vedno rabimo več ljudi, ki se ukvarjajo s tako patologijo. Vključujemo zdravnika, psihiatra, zdravnika družinske medicine, socialnega delavca oziroma terapevta in dve diplomirani medicinski sestri. Psihiater naredi vedno uvodni pregled; opravi se ocena za kaj gre, kakšna je patologija, koliko je treba vključevati še druge službe. Opravi se osnovna edukacija, preveri se motivacija pacienta, po potrebi se ga potem tudi nadalje vodi glede na njegove želje oz. potrebe. Opravi se obisk pri družinskem zdravniku, oceni se, ali ima ta oseba kakšne pridružene težave, je to hepatitis, virus HIV, ali je mogoče nosečnica. Naredimo širšo anamnezo in potem vključimo terapevtko, ki potem vodi splošno edukacijo in po potrebi tudi psihoterapevtsko obravnavo. Naša dejavnost je precej široka, imamo preventivo in kurativo. Nudimo osnovno edukacijo, ki jo bolniki večinoma potrebujejo, in to, kar je za njih najbolj zanimivo, da dobijo čim več informacij; kaj je odvisnost, kakšne so stopnje uporabe prepovedanih drog, ali je že razvita odvisnost ali gre za zlorabo ali občasno rekreativno rabo. Nato se naredi širši vpogled v to, kaj pacient potrebuje, kakšne so njegove želje, in potem se ga na nek način ga usmerja glede na to, za kakšno patologijo gre. Lahko je to ena ambulantna obravnava ali gre recimo za težjo obliko, kjer je potrebna hospitalna obravnava, ki pa se v Sloveniji vodi v Ljubljani.«

»Opažamo, da se naši pacienti precej starajo, priliv mladih pa ni takšen, kot je bil včasih. Heroinski pacienti so starejši.«

V Mariborskem centru je odvisnikom od trših drog omogočeno nadomestno zdravljenje. V evidenci imajo nekaj več kot 200 oseb, sicer obravnavajo tudi paciente, ki se pri njih zglasijo zaradi uživanja marihuane in kokaina. Teh je med 20 in 50, odvisno od leta. »Številke so bolj ali manj konstantne. Heroin je na neki način droga, ki je v nežnem upadu. Opažamo, da se naši pacienti precej starajo, priliv mladih pa ni takšen, kot je bil včasih. Heroinski pacienti so starejši. Imajo precej pridruženih bolezni in so na nek način kronični. Včasih se tudi selijo; pridejo iz Murske Sobote, gredo na Primorsko in lahko prehajajo med samimi centri v državi. Med sabo neprestano komuniciramo, ker se drugače dogajajo raznorazne manipulacije. Povsod v Sloveniji je približno enako, kar se deleža pacientov tiče, narašča pa predvsem število v času pandemije, ko je malo več stresorjev oziroma je od zunaj malo več pritiska na ljudi uporaba tistih drog, ki so dostopnejše. V našem primeru je to alkohol, ki ni prepovedana droga, v naši službi predvsem marihuana in kokain.«

Prisotnost teh v odpadnih vodah v državi potrjuje letno poročilo Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. Najvišja koncentracija biomarkerjev kokaina v odpadnih vodah je bila v Kopru, Ljubljana je na drugem mestu. Najnižja koncentracija je v Mariboru. Gselman: »Podatki so znani in se tudi spreminjajo. Kokain je drag in ga je največ načeloma tam, kjer je dosti kapitala, – predvsem osrednja slovenska regija. Ne bom rekel, da v Mariboru tega ni, seveda je. Zelo niha tudi sama kakovost kokaina, dobrega je vedno težje najti in je drag. Teoretično bi lahko bilo povezano tudi z BDP-jem.«

»Evropa je tovarna sintetične droge.«

V raziskavo prisotnosti prepovedanih substanc v odpadnih vodah je od leta 2019 vključenih šest slovenskih mest; poleg Maribora, Ljubljane in Kopra tudi Domžale Kamnik, Novo mesto in Velenje. Glede na koncentracijo THC so se vsa mesta uvrstila nad povprečje, najvišja koncentracija biomarkerjev ekstazija in amfetamina je bila določena v Velenju.

Štiri zaporedne meritve v Mariboru in Domžalah Kamniku kažejo porast uporabe kokaina in marihuane, pristojne institucije pa so pod nenehnim pritiskom trga sintetičnih drog, dodaja Gselman: »Evropa je na nek način tovarna sintetične droge. Na leto bi naj bilo po zadnjih informacijah identificiranih približno 400 novih substanc. Gre za substance, ki jih s samimi testi, ki jih delamo, to so urinski testi, zelo težko ali jih ne zaznavamo. Na nek način gredo mimo nas. Zaznavamo samo najpogostejše oz. najbolj prisotne do zdaj na trgu, in to je velik problem. Novosti na področju niso preverjene, so nove, in jih ne poznamo. Gre za potentnejše stvari, ne šibkejše, ki povzročajo težjo obliko odvisnosti in veliko tveganje za zdravje – po mojem mnenju predvsem v mlajši populaciji. Najbolj pazljivi moramo biti pri pacientih do 25 leta, saj se v tistem času možgani še vedno razvijajo in je frontalni korteks še vedno šibek. Težje postavljajo mejo, misleč, da je to zanimivo, nekaj novega, razburljivo. Če je le mogoče, je treba pri teh pacientih delati tudi s svojci, Da so čim bolj obveščeni. Maksimalno se trudimo informirati, ker če so ljudje – mladi, starši– podučeni, je s tem dosti lažje operirati. Zavedajo se tveganja, ker imamo objektivne informacije. Da tehtamo, ko je droga pred nami, ali vzamemo ali ne. Kaj nam da abstinenca? Pri naših pacientih vedno vzpodbujamo tisto, kaj nam abstinenca dejansko prinese – urejeno življenje, skrb za zdravje, vključevanje v poklicno sfero, urejene družinske razmere. Zdravljenje je treba zajeti celostno, sicer je nepopolno in tudi neuspešno.«

A to ni enostavno in zahteva veliko časa, vložene energije in vedenjsko spremembo. Zahteva vztrajnost, disciplino. »Vedno govorim o motivaciji, ki je ključna. Če oseba ni motivirana za spremembo zdravljenje odvisnosti, ni uspešno, ne more biti. Potrebujemo motivacijo in pri pacientih, ki hodijo k nam, imajo različne stopnje motivacije. Če pritiskajo svojci, je lahko pacient v osnovi popolnoma nemotiviran in pride na pritisk svojcev. Včasih prihajajo zaradi stiske s financami. Na splošno je znano, da nudimo kar se da celovito obravnavo tega, da se vlaga v to in da pri nas lahko najdejo pomoč. Ko bo v nekih stiskah, ve, kje smo. Vedno več je klicev na pomoč od pacientovih svojcev, da bi se vključili. To so pacienti, ki nimajo težav s heroinom, lahko je kokain ali trava, česar je trenutno ogromno. Večine pacientov sploh ne vidimo, ker so zunaj in niso motivirani za spremembe, kar ima tudi različne razloge. V končni fazi je naša želja pripeljati nekoga do abstinence in to je cilj. Če se to zgodi, maksimalno motiviramo ljudi, da se ohranja zdravje in da se vrne v normalno funkcionalnost.«

Vsepovsod, vse in vsakdo so besede, s katerimi problematiko uporabe v letnem poročilu povzema Evropski center za spremljanje drog. Soočamo se z razmerami, v katerih lahko skorajda vsakdo opazi posledice problematike droge, ki se kažejo v brezdomstvu, nasilju ali korupciji. Droga je lahko dostopna, problematika pa se dotika vseh, bodisi neposredno, torej tistih, ki imajo težave in potrebujejo zdravljenje, bodisi posredno, kot sta napeljevanje ranljivih mladih v kazniva dejanja in večji pritisk na zdravstvene proračune.

»Tudi v trgovini, ko kupujemo hrano, pogledamo, kaj tista hrana vsebuje. Pri drogah je zadeva lahko še toliko bolj tvegana.«

V Sloveniji je leta 2020 delovalo dvanajst programov za zmanjševanje škode zaradi drog. Na področju od leta 1999 deluje Drogart, ki je osredotočen na zmanjševanje škodljivih posledic drog in alkohola med mladimi. Slednji, čeprav legalen, po besedah psihoterapevtske in dolgoletne sodelavke Drogarta Mine Paš v populaciji še vedno povzroča največ težav: »Imamo pa potem tudi druge droge, ki se uporabljajo in v nočnem življenju in izven tega. Kar smo videli v zadnjem času, v zadnjih letih, je to, da se je malo povečalo število mladih, ki iščejo pomoč. Predvsem je dosti mladih uporabnikov, ki imajo še pridružene socialne stiske, vsaka situacija s covidom, karantenami, izolacijami je dejansko te stiske še povečala in v povezavi s tem so ljudje pač več uporabljali nekih drog, predvsem bolj teh depresorskih, pomirjeval, tudi zdravil na recept. Še vedno imamo veliko stika z ljudmi, ki uporabljajo stimulanse, ki tudi nimajo nekih težav, rabijo samo informacije.«

Gre za neprofitno nevladno organizacijo s statusom humanitarne in prostovoljske organizacije, ki je, kot so napisali ob 20-letnici, »vedno tam, kjer nas mladi potrebujejo, pa naj bo to s svetovanjem, testiranjem ali prvo pomočjo.« »Testiranje je namenjeno tudi temu, da se zadosti hitro zazna potencialno nevarnejše stvari, ki se uporabljajo na trgu, in se tudi opozori ljudi, da ne bi prišlo do predoziranj ali zapletov. S tem želimo vzpodbuditi ljudi, da se res odgovorno vedejo; da preden nameravajo kaj vzeti, najprej prinesejo na test. Zelo veliko težav, ki se zgodijo zaradi uporabe drog, se zgodi zaradi tega, ker ali ni čisto tisto, kar so ljudje mislili, da bo, ali pa je recimo čistost previsoka ali so kakšen nevarne primesi. Tudi v trgovini, ko kupimo hrano, pogledamo, kaj tista hrana vsebuje. Pri drogah je zadeva lahko še veliko bolj tvegana, tako da je treba pač vzpodbujati ljudi, da načrtujejo in da na ta način čim bolj zmanjšajo škodo. Je pa en pomemben del naše storitve testiranja tudi to, da z vsakim človekom, ki pride in prinese substance v test, opravimo tudi svetovalni razgovor in na ta način lahko človek dobi informacije o zmanjševanju škode. Recimo v vmesen času so bile zelo močne tabletke ekstazija, sedaj mogoče moč upada, ampak še vedno se pojavljajo zelo močne tabletke. Predvsem je zelo pomembno spremljati trende in zadosti hitro odreagirati.« »V populacij bomo vedno imeli delež odvisnosti, temu se težko izognemo. Odvisnost nastane po klasičnem bio-psiho-socialnem-modelu. Potrebujemo genetsko predispozicijo, razvojni del in potem še okoljski dejavnik, kar pa zajema od službenih do družinskih razmer. Aktualni stresorji, izgube – to se praktično sešteva in na podlagi tega se odvisnost razvije ali pa ne. V tem času, ko je več stresorjev v splošnem okolju, ko se na nek način tudi v medijih zelo pritiska na ljudi, ko so neke omejitve, ko je prisotna napetost, je več vzrokov za razvoj odvisnosti in s tem tudi bremena za družbo. Zaznavamo trend višanja odvisnosti rabe prepovedanih drog, smo pa zelo uspešni pri zdravljenju določenih bolezni, ki so povezane z odvisnostjo – pri nas so to predvsem hepatitisi. Naša želja je, da se breme bolezni čim bolj zmanjša in s tem tudi izboljša zdravje naših pacientov,« zaključuje Gselman.

Mariborski Center za preprečevanja odvisnosti se nahaja na Sodni ulici 13, DrogArt pa je prisoten tudi v Mariboru, in sicer na Jurčičevi 8. Info točka dela vsak delovnik med 9. in 15. uro. Vzorce sprejemajo ob ponedeljkih med 10. in 14. in sredah med 12. in 16. uro.