30. novembra lani je na podstrešju stavbe na Vojašniškem trgu 3 svoja vrata odprl Lutkovni muzej Maribor. Prostor zgodovinsko-pedagoške zbirke z izbranimi lutkami, kostumi in scenskimi elementi je do zdaj obiskalo že okoli dva tisoč ljudi. "Bilo je veliko organiziranih obiskov, kot so vrtci in šole. Veliko je bilo tudi individualnih obiskov, domačinov, ljudi iz drugod po Sloveniji in tujcev. Odzivi so res lepi. Tudi naša knjiga vtisov je polna lepih zapisov o tem, da jih je muzej navdušil. Je sicer majhen, ampak poln finih reči," pove direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar.

Stalna muzejska razstava ponuja vpogled v bogato zgodovino mariborskega lutkovnega gledališča. "Naš arhiv je v bistvu prepoln čudovitih del in najprej smo se morali omejiti. Več sodelavcev je sodelovalo in imeli smo tudi več sestankov, ampak smo prišli do tega, da moramo pokazati najboljše, kar imamo. Torej najpomembnejše avtorje, ki so delali tukaj, najbolj znane zgodbe in različne tehnologije. In tudi postavitev je bila potem narejena tako, da je lepa, atraktivna, da ni nujno kronološko zaporedje lutk, ki jih gledamo, ampak je pomemben celosten občutek raznolikosti in življenja," uvodoma pove Špela Hren Juhart, soavtorica razstave.

Del muzejske razstave tudi Zverinice iz Rezije

V muzejskih vitrinah je postavljenih nekaj manj kot 100 lutk iz različnih obdobij. Poseben kotiček je namenjen kultnim lutkam Antona Jezovška, med razstavljenimi lutkami pa so tudi tiste iz znamenite televizijske serije Zverinice iz Rezije Brede Varl. "Bilo je pravzaprav tako, da so bile Zverinice narejene za Televizijo Slovenija in smo si jih potem mi izposodili nazaj, da smo tudi nekatere epizode igrali med občinstvom. Tako so tiste ostale tu," pove Breda Varl.

V muzeju je na ogled tudi njena Turjaška Rozamunda, pri večini lutk v muzeju pa je na podlagi načrtov drugih linkovnikov sodelovala kot tehnologinja in oblikovalka lutk. "V spominu mi je iz te moje dolgoletne dobe v teatru ostalo, kako smo pred premierami ali pred vajami, ko je bilo treba lutke postaviti na oder, delali do dveh, treh ponoči. Ni bilo vprašanje časa, ali da si štemplal uro in šel ob treh domov. In takrat so nastajale najboljše stvari. Pa tudi če ni tehnološko funkcioniralo na odru, smo drug dan začeli znova. To je tisti draž, ki ti potem ostane. Pa smo vseeno prišli do rezultata, ki je bil željan," se spominja Breda Varl.

Pomembna ustrezna skrb za lutke

Da lutke v muzeju ne razpadejo ali se poškodujejo, jim je potrebno zagotoviti ustrezne pogoje. "V tem muzejskem prostoru ni nikoli neposredne svetlobe, tudi osvetlitev je res ciljana in kadar ni nobenega obiskovalca, se avtomatsko luči ugasnejo in so lutke v temi, kot morajo biti. Tudi vlažnost in toplota sta v ustreznih razmerah. Prav tako zdaj tudi naše skladišče. Občina nam je priskrbela skladišče v nekdanji MTT tovarni. To skladišče je zdaj suho in so v redu pogoji, da se lahko lutke tam ohranjajo. V starem lutkovnem namreč nismo imeli skladišča - bila je klet, podstreha in to je to. Zdaj je glede tega boljše. Tako da jaz mislim, da so lutke, ki nastajajo in te, ki so ohranjene in bodo postale zgodovina, zdaj definitivno hranjene v boljših pogojih," poudari direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar.

Nekaterim lutkam pa je kljub ustreznim pogojem potrebno posvetiti več skrbi, kot na primer legendarni lutki glavi v epruvetah iz predstave Meso ali Razodetje. Ker sta lutki v vodi, redna nega zahteva menjavo vode in druge malenkosti. "Glavi sta veliki približno 30-40 centimetrov, sta pa marioneti. Vsaka glava je imela mimiko skoraj do popolnosti, ker sta iz mehkega materiala, silikonskih gelov, ju je animiralo približno šest animatorjev. Približno sto nitk je imela vsaka, tako da je imela lahko vse te izraze, da je lahko govorila, odpirala usta in oči. Zdaj, ko pa sta končali tukaj v muzeju, pa sta v takšni animatorski verziji, tako da so motorčki namesto animatorjev in oni poganjajo te nitke. Ampak na zelo mehek način; v bistvu spita, ampak se malo premikata," pove avtor omenjenih lutk Gregor Lorenci.

Aplikacija LutkAR odslej tudi v angleškem jeziku

Lutkovni muzej Maribor, ki ga simbolno označuje marioneta pajek, pa poleg razstavljenih lutk vključuje tudi prostor za učenje ob igri in ustvarjanju. Prav tako muzej ponuja tudi QR kode do več zgodovinskih podatkov in aplikacijo LutkAR, ki je ob prvem rojstnem dnevu zaživela tudi v angleškem jeziku. "Pri čemer je AR v resnici okrajšava za razširjeno resničnost. Skupaj s partnerji in s pomočjo evropskega denarja smo zasnovali aplikacijo, da lahko obiskovalci ob obisku muzeja prevzamejo tablico in se s pomočjo posebnih mrež na tleh na nekaterih točkah v muzeju ustavijo in pogledajo še za nekaj dodatkov o razširjeni resničnosti," pove Špela Hren Juhart.

Čeprav je za muzejem komaj prvo leto obstoja, pa so želje in cilji za naprej veliki. "Lutkovna umetnost je eden najlepših vstopov za otroke v svet umetnosti na sploh. Zanimiva in izjemno atraktivna je tudi za odrasle obiskovalce, saj velikokrat ponuja bolj presenetljive in odbite gledališke rešitve kot dramsko gledališče. Želeli bi si čim več obiskovalcev, gledalcev in mi sami bi si želeli čim bolj varno ustvarjat v finih pogojih. Prostorske pogoje imamo, ampak dnevno smo soočeni z raznimi okoliščinami, od financiranja itd. Tako, da bi si želeli, da bi bilo to res stabilno, da bi lahko tudi načrtovali in izvajali zanimive reči. Vrsto je teh želja in idej in mi se trudimo delati najboljše, kot se le da," pove direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar.

Ob tem še dodaja, da že pripravljajo vrsto načrtov za prihodnje leto, ko bo mariborsko lutkovno gledališče praznovalo 50-letnico profesionalnega delovanja.