Evropska unija posveča v zadnjem času veliko pozornosti prostoru in arhitekturi kot prepoznani ključni primerjalni prednosti življenja v Evropi. Skrbi za digitalizacijo in zeleno preobrazbo se pridružuje pobuda oblikovanja novih načinov življenja na stičišču umetnosti, kulture, socialne vključenosti, znanosti in tehnologije. Tudi o tem so razpravljali udeleženci na simpoziju arhitektov v avstrijskem Gradcu in Mariboru na temo Rehabilitacija oziroma Rehabitacija.

Slovenski del konference se je posvetil temi prenove, ki je prav tako ena od prioritet Evropske unije. V središču je izziv, kako prenoviti fond individualnih stanovanjskih hiš, ki predstavljajo prevladujoč vzorec poselitve Slovenije in bivalno okolje polovice njenih prebivalcev. Predsednik programskega odbora konference Aleš Vrhovec: "Združili smo dva termina: rehabilitacija prihaja iz medicine in pomeni okrevanje po poškodbi, rehabitacijo pa razumemo kot proces spreminjanja namembnosti slovenskih hiš, ki stojijo v predmestjih oziroma na podeželju. Kamorkoli v Sloveniji stopimo, nas obkroža tip gradnje družinskih hiš. Rehabitacijo razumemo kot prostor med mestom in podeželjem, ki marsikje doživlja depopulacijo. Rehabitacija je gibanje, da ta prostorski problem, ki se odraža v krajini Slovenije in problem, ki obstaja na individualnem lastniku hiš, ki ima težave z vzdrževanjem oziroma celo ogrevanjem prevelikih hiš. Radi bi s tem gibanjem opozorili, da je gibanje tudi ena večjih priložnosti Slovenije, da se hiša transformira tudi v nekaj drugega."

Igra besed: rehabilitacija oziroma rehabitacija je zelo posrečena, meni predsednik Arhitekturne zbornice Evrope Georg Pendl: »Uničenje stavb in gradnja novih mora biti samo izjema, ne pravilo. Moramo uporabljati to, kar že imamo, saj se je tudi v obstoječe stavbe zelo veliko vlagalo, tako energije, kot dela in surovin. Obstoječe hiše imajo svojo ceno, svojo vrednost in med njimi ni zelo veliko slabih stavb. Zato je treba dobro razmisliti, preden se odločimo, da nekaj podremo in zgradimo na novo.«

Maribor ima zelo veliko notranjega potenciala, ki ga je treba izkoristiti, pa meni podžupan Gregor Reichenberg: "Delamo na sistemu rehabitacije, vendar navznoter. Infrastrukturo in komunalne mreže je zelo težko graditi navzven, v mestu pa jih že imamo. Sicer pa pozdravljam tovstne dogodke, ki se ukvarjajo tako s preučevanjem podeželskega kot mestnega prostora."

V Sodnem stolpu bodo zvečer predstavniki Zbornice za arhitekturo in prostor podelili stanovske nagrade Zlati svinčnik, včeraj pa so odprli dve razstavi: v Hiši arhitekture Maribor in Salonu v Grajski ulici 7.