Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida nad Romi in Sinti so v mariborski Sinagogi danes pripravili spominsko prireditev. Obiskovalci so prisluhnili predavanju o nedavno sprejeti definiciji anticiganizma, ki so jo sprejele države članice Mednarodne zveze za spomin na holokavst, o svojem položaju pa so spregovorili tudi mladi člani romske skupnosti v Mariboru.

Mednarodna skupnost že vrsto let zaznamuje 2. avgust kot dan spomina na romske žrtve genocida, ki so ga nacisti zagrešili med drugo svetovno vojno. "V zadnjih letih se tudi na mednarodni ravni k raziskavam holokavsta dodajajo raziskave o genocidu nad Romi. Nacisti so izvajali sistematični genocid nad romsko populacijo, vendar žal še vedno ne vemo, koliko je bilo žrtev. Njihovo število naj bi se gibalo celo do milijona ali milijona in pol," pravi koordinatorica kulturnih dejavnosti v Sinagogi Marjetka Bedrač.

Prireditev pod naslovom Noč, ko so violine obmolknile je spomin na dejanje, ko so nacisti v eni sami noči uničili romski del taborišča Auschwitz Birkenau in pobili 3000 Romov in Sintov, večinoma žensk, otrok in starejših.

Definicija anticiganizma je pomembna zato, ker je umestila spomin na romski genocid v dejavnosti za spomin na holokavst: "Ko se spominjamo oddaljenih dogodkov in želimo, da se ne bi ponovili, se vprašamo tudi o elementih anticiganizma danes. Ta definicija Mednarodne zveze za holokavst je pomembna zato, ker je umestila spomin na romski genocid v dejavnosti za spomin na holokavst," pravi dr. Vera Klopčič in dodaja, da je bilo letos na mednarodni ravni sprejeto tudi priporočilo Evropskega sveta o enakosti in sodelovanju Romov.

Kako se kot Rominja počuti Elizabeta Fetahi: "V življenju Romov se je dosti spremenilo, saj so se zelo modernizirali. In to z oblačenjem, razmišljanjem in kulturo; se pa tudi izobražujejo in zaposlujejo."